Montažne hiše za bodoče graditelje: prednosti, sistemi in kaj morate vedeti

Pri večini montažnih stanovanjskih hiš, ki se gradijo v našem delu Evrope, je osnovno gradivo les, zato se zanje pogosto uporablja sinonimni izraz lesene hiše. Njihova glavna značilnost je, da so skoraj vsi deli prefabricirani in jih na gradbišču le sestavijo. To pomeni hitreje vseljive stavbe, nič manj pa ni pomembno, da so energijsko zelo učinkovite – poleg tega, da za delovanje porabijo zelo malo energije, so trajnostne tudi zato, ker že postopek gradnje našega planeta ne obremenjuje z velikim ogljičnim odtisom.

Najbrž se v zadnjih letih pri novogradnjah družinskih hiš razmerje med klasično zidanimi in montažnimi tudi zato izenačuje. V prid odločitvi za montažno hišo ni le hitrejša vselitev zaradi bolj kontinuirane in čistejše gradnje, temveč tudi domišljena izvedba občutljivih detajlov, ki vplivajo na bivalno klimo in želeni energijski razred stavbe. Prednost je prav tako natančna kontrola kakovosti, saj se deli izdelujejo v kontroliranem okolju, kar zmanjšuje možnost napak in količino gradbenih odpadkov.

Deloindom podkast: Montažne hiše - ključne razlike in prednosti v primerjavi s klasično gradnjo

Zgodovina montažne stanovanjske gradnje

Seveda se današnje montažne hiše precej razlikujejo od tistih z začetka tovrstne gradnje v Sloveniji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Šlo je za okvirno-panelni način montažne gradnje, ki je v Evropi še danes najpogostejši konstrukcijski sistem, vendar so se od takrat spremenile tako tehnologija kot toplotne karakteristike montažnih hiš.

Kot piše dr. Manja Kitek Kuzman z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v knjigi Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji, je vzorčni primer enega prvih naselij montažnih hiš pri nas naselje atrijskih enodružinskih hiš v Murglah v Ljub­ljani, ki sta ga načrtovala arhitekta France in Marta Ivanšek. Gradnja je potekala v treh fazah, v prvi, med letoma 1965 in 1970, so bile hiše izvedene v malostenskem sistemu, izvajalec pa je bila Jelovica. Še prej je isto podjetje postavljalo montažne hiše v okviru popotresne sanacije Skopja leta 1963, desetletje pozneje pa je med drugim zelo zaznamovalo podobo Podlubnika pri Škofji Loki. Sredi šestdesetih let je podobne montažne hiše gradil tudi Marles; iz osemdesetih let so med drugim v njegovi izvedbi nastala strnjena naselja hiš v Ljubljani, v Pekrah pri Mariboru in apartmajsko naselje v Bovcu. Po potresu leta 1976 pa so podobo posoških vasi zaznamovala naselja več kot 500 panelnih montažnih hiš obeh slovenskih proizvajalcev montažnih hiš.

Pri modularni konstrukciji se največ dela opravi v tovarni. Foto Hryshchyshen Serhii/Shutterstock

Že za prvo generacijo montažnih hiš v Sloveniji pred več kot pol stoletja, katerih zunanje stene so bile (skupaj z izolacijo) v prerezu znatno tanjše kot danes, je veljalo, da imajo dobre izolacijske lastnosti. A do leta 1970 sploh ni bilo predpisov, ki bi določali največjo dovoljeno toplotno prehodnost zunanjih sten. Ko so tega leta sprejeli Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za toplotno zaščito stavb, je bila najvišja dovoljena toplotna prehodnost 1,30 W/m²K, za takratne montažne hiše pa je veljalo, da imajo kar trikrat boljšo vrednost od predpisane. Pri omenjenih hišah iz sredine osemdesetih let je ta vrednost padla že na 0,32 W//m²K, konec devetdesetih let je bila 0,27 W//m²K, medtem ko pri današnjih sestavah zunanjih sten dosega toplotna prehodnost do 0,09 W/m²K.

Oba omenjena slovenska proizvajalca sta panelne montažne hiše sprva izdelovala po malostenskem sistemu, pozneje pa prešla na velikostenske elemente, kar pomeni, da so bili stenski paneli, sicer visoki za eno etažo, na začetku tudi nekajkrat ožji kot poz­neje. V skladu s to spremembo se je povečevala stopnja prefabrikacije in zmanjševal delež opravil, izvedenih na gradbišču.

VIDEO: Kaj prinaša novela gradbenega zakona (Helena Kovač in Saša Galonja)

Trije sistemi gradnje sodobnih lesenih hiš

Danes lahko ponudnike in proizvajalce lesenih montažnih hiš na slovenskem trgu razdelimo v tri glavne skupine, po sistemu montažne gradnje oz. konstrukcije: obstajajo panelni (tudi okvirni ali velikostenski), skeletni in masivni sistem lesene gradnje. Tako v Evropi kot Sloveniji je panelni način najpogostejši. Od masivne montažne gradnje, za katero je prav tako značilna visoka stopnja predizdelave v tovarni, v nadaljevanju opisujemo gradnjo iz križno lepljenih lesenih plošč, medtem ko pri skeletni več faz dela poteka na gradbišču. Panelna in skeletna gradnja predstavljata lahke montažne hiše, medtem ko so hiše iz križno lep­ljenih lesenih plošč masivne, saj je vanje vgrajenega od pet- do šestkrat več lesa kot pri skeletnih.

Zaradi načela nizkoenergijske gradnje in želje po nižanju stroškov za temelje se je za montažne hiše skoraj izključno uveljavil princip temeljenja na temeljni plošči, pri kateri je laže izvesti brezhibno izolacijo, namesto pasovnih temeljev. Izvedba mora biti zelo natančna, ker napak pri montiranju konstrukcije ni mogoče kompenzirati.

Na gradbišče pripeljejo panele z že vgrajenim stavbnim pohištvom. Foto Matej Družnik

Panelna gradnja

Pri panelni gradnji vse konstrukcijske elemente (stene in strope) izdelajo v tovarni, na gradbišču jih le še postavijo. Stene, stropi, redkeje pa strešni elementi so na podlagi arhitekturnega načrta pripravljeni v obliki panelov, še preden jih pripeljejo na gradbišče. Panel je sestavljen iz več plasti, ki so pri različnih proizvajalcih različne, v osnovi pa na zunanji strani uporabljajo OSB- ali kakšne druge lesnovlaknene plošče in na notranji največkrat mavčnokartonske. Vmes­ni prostor, mere katerega določa debelina nosilcev iz masivnega lesa na robovih, je zapolnjen s toplot­no izolacijo. Panele, ki predstavljajo zunanje stene, pripeljejo na gradbišče že z vgrajenim stavbnim pohištvom.

Skeletna gradnja

Nosilne lesene elemente na podlagi natančnega načrta razrežejo na računalniško vodenih strojih v tovarni, označijo vsak kos posebej in pripravijo vse lesne zveze, s katerimi potem na gradbišču povežejo konstrukcijo, ki spominja na kozolec. Tudi med­etažne plošče izdelajo skeletno, s spod­nje strani jih običajno zaprejo s ploščami OSB, na zgornji pa vgradijo estrih, ki zagotav­lja dodatno zvočno izolacijo, plast izolacije vstavijo tudi med stropnike. Zunanji obod hiše potem med vertikalnimi in horizontalnimi nosilci zaprejo z različnimi ploščami iz lesa, na notranji strani konstrukcije so plošče namenjene izdelavi sten, na zunanji fasadi. Vmes se naredijo odprtine za okna in vrata, prostor med notran­jimi in zunanjimi ploščami se zapolni s toplotno izolacijo. Sledi izdelava ostrešja s sodobnimi izolacijskimi sloji in kritino.

Gradnja iz križno lepljenih plošč

Konstrukcijo hiše predstavljajo 10 in več centimetrov debele križno lepljene lesene plošče (s kratico CLT, tudi X-lam). Na zunanji strani se izdelata izolacija in fasada, znotraj je les po želji lahko viden. Gradnja je montažna, ker je konstrukcija vna­prej načrtovana v 3D-tehniki na računalniku in poslana v proizvodnjo, iz katere dobijo formatirane plošče, potem pa jih na terenu sestavijo. Masivnost ji daje križno lepljen poln les, v katerega je s poliuretanskim lepilom pod tlakom zlepljenih več plasti desk, pri čemer lesna vlakna v vsaki plasti potekajo pravokotno glede na sosed­njo. Takšna vezava daje ploščam dimenzijsko stabilnost in nosilnost v obeh smereh. Iz CLT-plošč je tudi medetažna plošča, lahko so prav tako uporabljene za vidni del poševnin v mansardah, medtem ko konstrukcijo poševne strehe sestavljajo špirovci.

Takšno je bilo naselje montažnih hiš v Pekrah pri Mariboru leta 1976. Foto Bogo Čerin

Nadzorovani izdelki s certifikati

Sodobne montažne hiše, ne glede na sistem gradnje in ne glede na to, ali so tipske ali projektirane posebej za nas, s pravilno sestavo konstrukcije, strokovno vgradnjo izolacijskih materialov in stenskih oblog brez težav dosegajo ali celo presegajo kakovost klasičnih zidanih hiš. Po arhitekturi in videzu se navzven ne razlikujejo od zidanih. Kot celota so zelo nadzorovan izdelek, saj se smejo po zakonu vanje vgrajevati le gradbeni proizvodi, ki so označeni z oznako CE, kar pomeni, da mora biti z njo klasificirano prav vsako vgrajeno okno, lesena plošča, toplotna izolacija, tesnilni trak ... Pridob­ljeni certifikat o skladnosti in oznaka CE kupcu zagotavljata, da hiša izpolnjuje bist­veni zahtevi glede varnosti: nosilnost in požarno varnost, prav tako ustreza zahtevam glede sproščanja nevarnih snovi, zrakotesnosti in vodoodpornosti, toplotna in zvočna izolativnost ter absorpcija zvoka pa so preverjene in skladne s predvideno uporabo.