VIDEO: Kaj prinaša novela gradbenega zakona (Helena Kovač in Saša Galonja)

V tokratni epizodi podkasta Deloindom se pogovarjamo o eni najbolj perečih tem za vse, ki gradijo, prenavljajo ali razmišljajo o legalizaciji objektov – spremembah in dopolnitvah gradbenega zakona. Gostimo arhitektko in prostorsko načrtovalko Heleno Kovač ter Saša Galonjo, vodjo Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor. V pogovoru razčlenimo ključne novosti, ki jih prinaša novela, in osvetlimo praktične posledice za investitorje, projektante in občine.

Legalizacija objektov daljšega obstoja – ne tako preprosto, kot se zdi

Kaj v praksi pomeni poenostavljena legalizacija za objekte daljšega obstoja? Po trenutnem zakonu je časovni okvir domneve legalnosti objekta daljšega obstoja zaključen pri datumu 31. 12. 1967, predlog zakona pa je predvideval premik te letnice na leto 1995. Zaradi razveljavitve 146. člena zakona, ki jo je v začetku meseca junija potrdilo ustavno sodišče, ostaja v veljavi obstoječ zakon, ki veleva, da za domnevno veljavne veljajo objekti, zgrajeni pred letom 1968, če objekt od takrat dalje obstaja v enakem obsegu in enaki namembnosti, ni vpleten v inšpekcijski postopek in ima poravnane obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka. Helena Kovač poudari, da v to kategorijo pade le približno 30 odstotkov obravnavanih objektov, vsi ostali objekti so bili tekom obstoja brez ustreznih dovoljenj predelani.

Sogovornika odgovarjata tudi na dilemo, kaj se zgodi s postopki, ki so bili sproženi, preden je ustavno sodišče leta 2023 zadržalo izvajanje 146. člena gradbenega zakona. Po njunih besedah bodo postopki v tem primeru ustavljeni, zahteve pa zavržene.

Slovenci in genom zidarstva

Po mnenju sogovornikov se zdaj z novimi zakoni in bolj strogimi pravnimi ureditvami ureja preteklo stanje, ko smo imeli v naši deželi "genom zidarstva v krvi". Današnje generacije pa razmišljajo drugače - celoživljenjskega grajenja ne vidijo kot fokusa svojega življenja, investicijo želijo načrtovati, zaključiti ter nato početi še kaj drugega, pojasni arhitektka.

Rok za mnenjedajalce – revolucija ali past?

Zanimalo nas je tudi, kako bo na postopek pridobivanja dovoljenj vplivala uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo projektnih mnenj in kako deluje nov sistem t. i. "molka organa"? Kot pojasnjuje Galonja, gre za veliko poenostavitev, a tudi pravno občutljivo rešitev, ki lahko sproži nadaljnje presojanje ustavnosti.

Elektronska oddaja dokumentacije – počasni premiki

Razpravljamo tudi o digitalizaciji z e-graditvijo, o obvezni prijavi začetka gradnje tudi za manjše posege. Strokovna javnost možnost digitalne oddaje gradbene dokumentacije pozdravlja kot zelo dobrodošlo, sogovornika pa pojasnita, zakaj je pri vzpostaviti digitalnih sistemov v praksi toliko težav in zapletov.

Pogovor se nadaljuje o razmejitvi pristojnosti med občinskimi in državnimi inšpekcijami, ki izhaja predvsem iz potreb iz prakse.

Gosta z bogatimi praktičnimi primeri pojasnita, zakaj v Sloveniji “zidarimo z dušo”, kje so največje ovire v postopkih, in zakaj je včasih za legalizacijo ovira že cesta, katere lastniki živijo v Avstraliji. Podkast pa prinaša tudi vpogled v časovnico sprejetja novele ter napovedi, kaj lahko pričakujemo glede sprememb gradbene zakonodaje v prihodnje.

Če vas zanimajo pravne in praktične plati gradnje, legalizacije, sprememb namembnosti ali digitalizacije postopkov, je ta epizoda obvezno poslušanje.