VIDEO: Črna gradnja? Arhitekt svetuje, kako jo legalizirati (Janez Gaberščik)

V našem okolju slovimo po samograditeljstvu in posledično velikem številu črnih gradenj. Nezakonitih objektov je pri nas kar precej – zdi se, da ima skoraj vsaka starejša hiša na črno prizidan vaj kakšen nadstrešek, vetrolov, garažo ali mansardo.

Po besedah arhitekta Janeza Gaberščika, ki je specializiran prav za legalizacije objektov in vodi spletni portal legalizacija.si, se uradne evidence črnih gradenj sicer ne vodi, po ocenah pa naj bi bilo v Sloveniji okoli pol milijona objektov, ki niso povsem skladni z dokumentacijo. Kako pa je sploh mogoče preveriti stanje legalnosti za starejši objekt? Gaberščik razloži: »Zakon predpisuje, da je za čas obstoja objekta dokumentacijo potrebno hraniti. Če dokumentacije ni na voljo, je to lahko prvi alarm, da objekt ni legalen. Dokumentacija je včasih sicer na voljo v arhivih, a imamo s tem v praksi slabe izkušnje.«

Pozanimali smo se tudi, kdaj je legalizacija objekta sploh potrebna. Arhitekt odgovarja, da je legalizacija postopek, ki uskladi pravno stanje objekta z dejanskim stanjem. Načeloma bi bila potrebna za vsak objekt, ki ni legalen. V praksi pa se pojavi potreba po legalizaciji šele ob zahtevanem uporabnem dovoljenju za namen prodaje objekta ali za namen pridobitve subvencij Eko sklada.

Legalizacije se izvajajo na več načinov, zakon predvideva več različnih postopkov, ki se razlikujejo glede na letnico zadnje spremembe na objektu. Za legalizacijo objektov daljšega obstoja velja enostavnejši postopek, ki se nanaša za objekte, grajene pred letom 1968.

Pa je mogoče legalizirati prav vse objekte ali morda obstajajo izjeme? Sogovornik odgovarja: »Ne, vseh objektov ni mogoče legalizirati. Nekateri so grajeni v nasprotju s prostorskimi akti ali so umeščeni na kmetijska zemljišča. Nekateri se nahajajo preblizu parcelne meje in sosed ne da soglasja.« Kaj se svetuje lastnikom takšnih nepremičnin? Gaberščik apelira, naj objekta seveda na silo ne odstranjujejo, temveč čakajo na neko priložnost za legalizacijo v prihodnosti.  

Dotaknili smo se tudi cene legalizacije, kaj vse zajema in koliko nanese celoten postopek? Pri tipičnem primeru enostanovanjske hiše projektna dokumentacija za legalizacijo znaša nekaj tisoč evrov. K temu je treba prišteti še stroške geodeta in vpisa v kataster nepremičnin, kar znaša od nekaj sto do nekaj tisoč evrov. Sledi strošek nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, ki znaša nekaj tisoč evrov, zadnji in največji strošek pa je komunalni prispevek, ki lahko nanese tudi nekaj deset tisoč evrov.

Postopek legalizacije objekta se zdi sila zahteven, zanimalo nas je, ali se ga lahko teoretično loti lastnik sam? Arhitekt odgovarja, da mora projektno dokumentacijo podpisati pooblaščeni projektant, usklajevanje in koordinacijo postopka pa lahko vodi sam investitor. Projektna dokumentacija zajema posnetek obstoječega stanja objekta, kot ta obstaja v realnosti, načrt komunalne ureditve in priključkov, mnenja mnenjedajalcev in izjavo projektanta, da je objekt primeren za uporabo. Povprečen postopek legalizacije lahko traja od pol do enega leta, posebno zato, ker je treba čakati na vsa mnenja ter izpeljavo procesa.

Preverili smo tudi, kakšne so predvidene kazni za nelegalne objekte.

Vabljeni k poslušanju celotnega podkasta!