VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Vrtnarjenje ni le hobi, temveč tudi način povezovanja z naravo ter priložnost za pridelavo zdrave hrane. Da bi vam pomagali ustvariti uspešen in trajnosten vrt, smo v studio povabili dve izkušeni strokovnjakinji sonaravnega vrtnarjenja: agronomko in avtorico vrtnarskih priročnikov Jernejo Jošar, ki jo naši bralci že dobro poznate, saj svoje znanje in izkušnje redno deli v naših spletnih kolumnah in številnih strokovnih člankih v tiskani izdaji priloge Deloindom ter Jitko Hreščak, znanstvenico in okoljevarstvenico, sicer pa permakulturno načrtovalko in pobudnico projekta Raj na zemlji.

Najpogostejše napake vrtičkarskih začetnikov

Pogovor smo začele z glavnimi napakami, ki jih novi vrtnarski navdušenci pogosto počnejo ob začetku prve vrtnarske sezone. Sogovornici se strinjata, da je to zaletavost. Neizkušeni vrtnarji pogosto sadijo brez predhodnega načrta in znanja, kar pogosto vodi v razočaranje in opustitev vrtnarjenja.

Jerneja Jošar vse vrtičkarske začetnike vabi, naj v roke najprej vzamejo kakšen vrtnarski priročnik ter naj ga resnično začnejo brati na začetku: »Sprednji del priročnika je za marsikoga res morda nekoliko dolgočasen, zajame pa tiste najpomembnejše osnove in filozofijo, ki si jo lahko potem vsak človek prilagodi svojemu načinu življenja.«

Jitka Hreščak je svoj prvi vrt osnovala v atriju blokovskega naselja: »Res je, da smo z vrtnarjenjem začeli na zelo majhnem vrtu, vseeno pa sem želela gojiti vse pridelke, le v manjših količinah. Iskala sem načine, kako bi tako pester nabor pridelkov efektivno razporedila na majhni površini. Tako sem odkrila tudi principa sonaravnega vrtnarjenja in t.i. zasaditve gozdnega vrta, kjer je mogoče gojiti tudi sadje, jagodičevje in kakšne uporabne trajnice. Samooskrbe za celo družino na omejeni kvadraturi vrta seveda ne morem doseči, z dobro zasnovo, pametnim načrtovanjem in efektivno uporabo gred pa skozi celo leto pridelujemo zelenjavo za sprotno rabo.«

Kaj pomeni sonaravno vrtnarjenje

Jerneja Jošar razloži, da sonaravno vrtnarjenje pomeni vnašanje preizkušenih pravil iz narave v svoj vrt. Pri tem se ne uporablja kemikalij, pesticidov in sintetičnih gnojil. »Vseskozi se moramo zavedati, da imamo ta košček zemlje le na izposojo ter moramo z njim lepo ravnati,« strne glavno filozofijo sonaravnega vrtnarjenja.

Zakaj prekopavanje ni dobro za tla?

Prekopavanje ali po domače štihanje in gnojenje z obilo hlevskega gnoja med mnogimi vrtičkarji še vedno velja za zlato pravilo ob začetku nove vrtne sezone, a ni vse utečeno tudi dobro. Jerneja Jošar je z nami delila anekdoto iz časa svojih vrtičkarskih začetkov, ko ji je prijazni sosed na vsak način želel prekopati vrt, čeprav je že takrat vedela, da tega na svojem vrtu ne želi. Pojasnila je tudi, zakaj prekopavanje ni nujno koristno, saj poruši naravni ekosistem mikroorganizmov v tleh.

Jitka Hreščak ob tem opomni, da je zemlja v svoji naravni formi rodovitna in ne potrebuje gnojenja, okopavanja ter zalivanja. V naravi se vse ureja samo ter stremi k obilju. S prekopavanjem se ruši naravni sistem, uničuje se zračnost zemlje, umetna gnojila pa se spirajo ter potrebujejo stalno ponovno doziranje.

Aktualna opravila na vrtu - kako se znebiti polžev

Glede na to, da se je pomlad že začela, smo sogovornici povprašali, ali smo letos že prepozni za zasnovanje zelenjavnega vrta in katera vrtna opravila so ta čas najbolj aktualna. 

Dotaknile smo se tudi vsako sezono aktualne tematike - polžev. Sogovornici sta z nami delili nekaj nasvetov, kako se te vrtne nadloge lotiti na učinkovit, a okolju prijazen način. Svarita pred uporabo soli, kisa in drugih kemikalij, saj te snovi nato preidejo v zemljo ter ji škodujejo. Jerneja med drugim predlaga uporabo homeopatskega pripravka iz hišic domačih polžev hiškarjev. Ti se namreč prehranjujejo z jajčeci neavtohtonih lazarjev, zato jih pripravek iz hišic odganja. Govorile smo tudi o drugih vrtnih škodljivcih ter zatiranju le-teh s pomočjo naravnih snovi.

Ali je setveni koledar še vedno uporaben?

Beseda je tekla tudi o setvenem koledarju - je ta sploh še aktualen, glede na to, da so se letni časi nekoliko "zamaknili" ter o tem, kako vrt prilagoditi ekstremnim vremenskim razmeram. Sogovornici opažata, da je letošnja zima glede na pretekle zime dokaj hladna in dolga. Torej velja počakati in slediti klasičnemu setvenemu koledarju. Seveda pa moramo hkrati spremljati tako vremenske razmere ter setveni koledar malce prilagajati trenutnemu stanju. Opažata tudi, da so poletja izjemno vroča, zato bo treba prilagoditi čas gojenja nekaterih rastlin - setev občutljivih vrtnin ponoviti ali zamakniti v jesen, nekatere sorte pa bo verjetno treba tudi opustiti.

Skrivnosti kompostiranja

Dotaknili smo se tudi teme kompostiranja, Jitka Hreščak se je namreč navdušila nad hitrim vročim kompostiranjem, ki omogoča kontrolirano in nadzorovano pripravo vrhunskega komposta v zgolj treh tednih, medtem ko Jerneja Jošar prakticira klasično (hladno) kompostiranje. Zelo pomembno je, da za pripravo komposta uporabimo lokalne materiale, saj so značilni za mikrolokacijo našega vrta ter tako najbolj ustrezajo razmeram. Iz tega razloga sogovornici vsakemu vrtičkarju svetujeta pripravo lastnega komposta ter odsvetujeta nakupa komposta tujih ponudnikov. K pridelavi lastnega gnojila in komposta spodbujata tudi balkonske vrtičkarje. S pomočjo simpatičnih zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov je namreč mogoče tekočino, ki nastaja ob kompostiranju, uporabiti tudi za gnojenje sobnih rastlin. Na trgu pa so na voljo tudi vermikomposterji, lični zabojniki, v katerih se gnojilo iz kuhinjskih odpadkov proizvaja s pomočjo kalifornijskih deževnikov.

Ob koncu pogovora sta obe gostji poudarili, naj bo vrtnarjenje sprostitev, ne obveza. Raziskave namreč dokazujejo, da so vrtičkarji najbolj srečni in zdravi ljudje. Pristen stik z zemljo, brez rokavic, namreč sprošča hormone sreče.

Vabljeni k poslušanju celotnega podkasta, ki ga najdete na začetku tega prispevka. Sogovornici sta na lahkoten in zanimiv način pojasnili, kako z naravnimi pristopi doseči zdrav, rodoviten vrt brez kemije in nepotrebnega truda.