Da ni vse utečeno tudi dobro in da lahko celo glinasto prst z malo drugačnim pri­stopom spremenimo v rodovitna tla, sem izkusila sama. Pred 20 leti sem pregovorila starša, da sta nehala prekopavati, in v dveh letih so se zbita glinasta tla spremenila v krasno prst, kjer raste zdrava zelenjava. Priznam, potrebovala sem kar nekaj časa, da sem ju prepričala. Predvsem oče je bil zelo skeptičen. Razložila sem jima, kaj se dogaja v tleh, kako je vse povezano. Najprej sta poskusila le na delu vrta. Rezultat je bil kmalu viden in zdaj sta mi hvaležna, saj prekopavanje (štihanje po domače), ko si že v letih, ni lahko delo, da o zdravju rastlin, ki je odvisno od zdravih tal, sploh ne govorim.

PREBERITE ŠE: VAJE ZA VARNO DELO NA VRTU

Skrivnostni svet mikroorganizmov

Prazne gredice čaka poseg z ostrim orodjem. Kajti tako so to počeli že naši stari starši in starši. Tla je treba pred setvijo prekopati, obrniti, da bo prst prhka, grudice komaj vidne, da bo vse fino fino. Res? S takimi posegi uničujemo živi svet v tleh. Pa s tem ne mislim samo deževnikov. V tleh je našim očem neviden, vendar zelo pester svet mikroskopsko majhnih živih bitij, mikroorganizmov. Bakterije, glive, aktinomicete, amebe ... Marsikdo ta poimenovanja takoj poveže z boleznijo, z nečim slabim. Pa je vse prej kot tako. Od teh drobcenih bitjec je odvisna struktura tal, vsebnost kisika in vode v tleh, rast rastlin, koliko hranil bodo dobile, kako zdrave bodo, tudi koliko plevela bo na gredah. V eni žlički prsti jih je več, kot je ljudi na svetu!

Seveda so v tleh tudi škodljivi mikroorganizmi, predvsem anaerobne bakterije. Vendar če je nabor različnih mikroorganizmov pester, je možnost, da delujejo patogeni organizmi, majhna.

Sožitje z bakterijami

Večina vrtičkarjev pozna sožitje med rastlinami iz družine metuljnic, na vrtu gojimo denimo grah, fižol, bob, in nekaterimi bakterijami. Bakterije živijo na koreninah rastlin, kjer oblikujejo drobne gomoljčke, v katerih se kopiči dušik, ki ga bakterije vežejo iz zraka. S tem dušikom se hrani rastlina, sama pa bakterijo obdari s sladkorji.

Pomembno
• Lanskih rastlinskih ostankov ne počistite povsem, predvsem ne pulite korenin.
• Zemlje ne prekopavajte in ne obračajte, rahljajte jo z vilami, da se prezrači.
• Tla naj bodo vse leto zastrta z organsko zastirko, tudi pozimi ter pred setvami in sajenjem.
• Tla zastrite tudi po rahljanju, razkrite naj bodo le majhne posejane površine, po sajenju sadik zastirko primaknite do rastlin.
• Pred prvimi setvami in sajenjem dodajte na gredice vrtni kompost, ne hlevskega gnoja. Če tega uporabite, naj bo kompostiran, dodajte ga le jeseni.

Sožitje z glivami − mikoriza

V zadnjem času se veliko govori tudi o mikorizi. To je sožitje med rastlinami in glivami. Glive se pritrdijo na korenine rastlin. Ker imajo zelo razvejan in velik micelij – podgobje, s svojimi hifami za nekajkrat povečajo koreninski sistem rastline. Tako že mlada sadika, katere korenine so še šibke, dobi več vode in hranil, ki se pretakajo po hifah. Rastline pa glive preskrbijo z ogljikovimi hidrati, predvsem sladkorji.

Mikorizna vlakna tudi povezujejo prst, saj sproščajo posebne proteine, ki vežejo zemljo. Zato je manjša možnost erozije prsti in tudi hranilnih snovi v tleh. Rastline veliko lažje prenašajo pomanjkanje vode. Tudi stres pri presaditvi ni tako hud. Rastline rastejo hitreje, razvijejo več cvetov in večje plodove. Mikorizne glive imajo še eno ne tako nepomembno vlogo: rastline ščitijo pred nekaterimi bakterijskimi boleznimi.

!!galerija!!

Vendar odnosi in povezave med mikroorganizmi ter med mikroorganizmi in rastlinami predstavljajo še veliko več. Ugotovitve znanstvenikov, da mikroorganizmi med seboj komunicirajo, se slišijo neverjetne, kajne? Mikroorganizmi so se sposobni med seboj prepoznavati, ugotoviti, kdo je prijatelj, sorodnik ali sovražnik. Se preštevati in složno opravljati naloge. S skupnimi močmi hranijo rastlino, jo varujejo pred škodljivimi mikroorganizmi. Seveda velja tudi obratno. Patogene anaerobne bakterije lahko uničijo rastlino, ampak le, če jih je več kot koristnih aerobnih gliv in bakterij. Ravno zato je tako pomembna pestrost v tleh.

Kaj se zgodi v tleh, če jih prekopavamo

Z rednim prekopavanjem se na globini lopate ustvari neprepustna plast. Ponvica so ji nadeli ime permakulturniki. Korenine ne morejo predreti te trde pregrade, rastejo samo na globini, ki jim je na voljo. In veste, kako veliko je rezilo lopate štiharice. Le borih 25 cm imajo torej na razpolago rastline, da razvijejo koreninski sistem. Mnoge imajo po genetiki veliko večjega. Skozi ponvico ne moreta ne voda ne kisik. Anaerobno stanje pod njo je dom le anaerobnim bakterijam, ki ne hranijo rastlin, nič ne pripomorejo k boljši strukturi tal. Delajo samo škodo, sproščajo organske kisline, ki povzročajo kislost tal, izločajo strupe, alkohol, fenole, tudi formaldehid. Golih tal ni nikjer v naravi. Le tam, kjer človek brklja, na vrtovih, so med rastlinami, ki jih skrbno zaseje in posadi, gole zaplate. Prst je izpostavljena vetru, soncu, padavinam. Struktura tal se kvari, organizmi v njih životarijo. Tla se zaližejo po vsakem dežju, pa če jih še tako vestno okopavamo. Nastane 5 do 8 cm debel površinski sloj, kjer se vsa biološka aktivnost ustavi.

Tudi za glinasta zbita tla obstaja rešitev

Da ustvarimo naravno rodovitno zemljo, moramo spremeniti nekaj splošno ukoreninjenih zmotnih načel. Znebite se starih navad, odprite se novim dognanjem in se pustite naučiti kaj novega. Torej: prenehajte prekopavati in okopavati; redno dodajajte kompost (vroče kompostiranje), ki je bogat z mikroorganizmi, tla zastirajte.

Verjetno pa mi ni treba omenjati, da ne gnojite z mineralnimi gnojili in ne uporabljajte pesticidov.