
Vlaga v stanovanju je tiha nadloga, ki se je pogosto zavedamo šele, ko se začnejo kazati posledice: plesen na stenah, zatohlost zraka, odstopanje barve, rosenje oken ali celo zdravstvene težave. A kako ugotoviti, ali je vlage res preveč – še preden nastane škoda?
Dobra novica je, da za ugotavljanje ne potrebujemo dragih naprav. Obstaja namreč več preprostih načinov, kako lahko doma sami preverimo, ali imamo težave z vlago.
To je eden najstarejših domačih trikov za preverjanje vlage v stenah. Zanj potrebujemo le prozoren kozarec ali plastično posodico, nekaj prozorne plastične folije in lepilni trak.
Postopek:
Na steno, za katero sumimo, da zadržuje vlago, prilepimo folijo (ali nanjo obrnemo kozarec) tako, da zrak ne more uhajati. Tam jo pustimo 24 ur. Če se rosijo notranji deli folije, je vlažnost zraka v prostoru visoka. Če pa se kapljice naberejo med folijo in steno, pomeni, da vlaga prihaja iz stene – morda zaradi slabe hidroizolacije ali toplotnih mostov.
Okna so dober pokazatelj stanja vlage v prostoru. Če se pogosto rosijo, še posebej ob hladnem vremenu in ponoči, to pomeni, da je relativna vlažnost v prostoru previsoka. Ob tem je pomembno preveriti, ali gre za energijsko učinkovita okna, saj ta pogosto zadržujejo več vlage, če prezračevanje ni ustrezno.
Stanje vlage v prostoru lahko enostavno preverimo tudi tako, da premaknemo omare ob zunanji steni in opazujemo, ali ob tem zaznamo vonj po vlagi, ali so na zidu vidne spremembe barve, madeži, temne lise in ali se barva lušči, omet odpada ali se pojavljajo mehurčki?
To so jasni znaki kondenzacije vlage na hladnejših površinah, kar je pogosto posledica toplotnega mostu ali slabega prezračevanja.
To je še en domač trik, s katerim lahko preverimo vlago v prostoru brez pripomočkov. Zanj bomo potrebovali suh prozoren kozarec in nekaj žlic soli (najbolje grobe kuhinjske ali morske).
Postopek:
Kozarec do polovice napolnimo s soljo in ga postavimo v prostor, kjer sumimo na prekomerno vlago. Kozarec naj tam stoji nekaj dni, nato preverimo spremembe:
Sol namreč deluje kot naravni vpojni material, ki vpija vlago iz zraka – zato spremembe v njej hitro razkrijejo, kaj se dogaja v prostoru.
Najbolj zanesljiv in natančen način pa je uporaba merilnika relativne zračne vlažnosti (higrometra). Idealna zračna vlažnost v bivalnih prostorih je med 40 in 60 odstotki. Če vlaga v prostoru redno presega 60 %, je ukrepanje nujno.
Naprednejše meritve opravijo strokovnjaki z vlago-analizatorji in termovizijo, kjer natančno določijo mesta zadrževanja vlage in toplotne mostove. Če se težave ponavljajo, je to priporočljiv korak.
Kaj lahko naredimo, če imamo preveč vlage?
Če težava vztraja:
Če opazite plesen, ponavljajoče se rosenje, kronični občutek zatohlosti ali težave z dihali pri prebivalcih, vlaga že resno vpliva na kakovost bivanja.
Kot izpostavljajo tudi strokovnjaki, je kombinacija slabega prezračevanja in toplotnih mostov najpogostejši krivec za pojav vlage. Pomembno je, da problem rešujemo celostno – tako z vsakodnevnimi ukrepi kot z dolgoročnimi rešitvami, kadar gre za konstrukcijsko težavo objekta.