Pepelovka pri solatnicah: polivamo, porežemo in obiramo zunanje liste

Pred kratkim je naša sodelavka, svetovalka za ekološko vrtnarjenje Jerneja Jošar opisala značilnosti ene najbolj prepoznavnih glivičnih bolezni na vrtu, pepelaste plesni, ki lahko v vročem poletju napade večino vrtnin – pod velikim udarom so tudi večini vrtičkarjev zelo ljube bučnice in paradižnik.

Vemo, da rastline ne smejo trpeti v zanje neprimernih razmerah (v suši in vročini), da ne smejo biti pregnojene, da jih je priporočljivo krepiti z izvlečki njivske preslice ali sojinega lecitina, zeliščnimi čaji in blagimi kuhinjskimi pripravki – a vreme gre vedno svojo pot in včasih kljub tem preventivnim ukrepom pepelaste plesni izgubijo zagon šele pri temperaturah zraka nad 38 °C ali v vremenu, radodarnem s padavinami, ko se temperature spustijo pod 20 °C.

Ko preventiva ne zadostuje več

Ker se na vrhuncu poletja trudimo s solatnicami za sprotno rabo in setvami in sajenjem tistih za jesensko in zimsko bero, si oglejmo, kako lahko ukrepamo pri njih, če je bela mokasta obloga na površini listov že opazna.

Ko na površini listov radiča, endivije, regrata, motovilca, rukvice in nekoliko redkeje solate opazimo pepelovko, je bel glivni micelij po rastlinah na gredici razširjen že precej enakomerno. Prvi trenutek se morda tolažimo, da gre le delce zemlje, s katerimi so dežne kaplje ob zadnji nevihti oškropile liste, a hitro opazimo zmoto.

Ognjič lahko poleti porežemo skoraj do tal, pa se bo lepo obrasel. Foto: ilzzi/Shutterstock

Ukrepi, s katerimi pri solatnicah ublažimo situacijo, so trije: polivanje s curkom po površini listov, rezanje listov pri solatnicah, ki se lepo obraščajo, in večkratno obiranje listov solatnic od zunanjosti proti srčku rozete ali glavice.

Enake ukrepe zlahka preneseta tudi peteršilj in vrtni ognjič, ki sta nam na vrtu zelo pomembna – zlasti ognjič je za pepelovko kot magnet, zato ga je sredi poletja najbolje nizko porezati – ob prvem hladu se bo pridno obrasel. Če jih bomo ponavljali do jesenske ohladitve, se bodo v ugodnejšem vremenu rastline razvijale naprej skoraj normalno.

Ukrepi ob pepelovki v praksi

Polivanje s curkom: Če bolezenske znake na listih solatnic opazimo dovolj zgodaj, lahko bele obloge (trosišča pepelaste plesni), ki je navadno na zgornji strani listov, odstranimo kar z ne premočnim curkom vode. Če npr. pri radiču to delamo redno in liste tudi porežemo, je velika možnost, da bo pomagalo. Medtem ko radič, regrat in morda tudi kakšna blitva polivanje listov s curkom prenesejo, za bučevke (npr. bučke, kumare itd.) ni primerno, saj imajo zelo nežno listno površino in jo lahko poškodujemo.

Ker motovilca s pepelovko ne moremo rešiti, ga v vročini nikar ne sejmo. Foto Beanimage/Shutterstock

Redno rezanje listov: Pomagalo bo, če bomo liste z belo oblogo poleti redno rezali. To je seveda primerno za tiste solatnice, ki se dobro obraščajo: radič za rezanje (npr. tržaški solatnik), jesenske in zimske sorte radiča, ki smo jih sejali, regrat ali solate berivke za rezanje. Strokovnjaki pravijo, da s pepelasto plesnijo napadene liste lahko odložimo na kompost, saj bodo trosi propadli. Tudi sicer čez poletje večkrat porežemo sejani jesenski in zimski radič, kar mu pomaga, da okrepi korenine in je pozneje vzdržljivejši. Če so listi zdravi, jih porabimo za solato, nekateri jih celo skuhajo in skuhane obelijo kot solato.

Obiranje zunanjih listov: Pepelasta plesen v vročih in suhih poletjih pogosto napade tudi jesenski in zimski radič, ki smo ga posadili kot sadike (npr. štrucar, castelfranco, palla rosa, luisa) in ki začne relativno zgodaj delati zasnovo glavice. Ker pepelasta plesen najprej napade zunanje, starejše liste, te redno obiramo in jih odstranjujemo. Podobno lahko naredimo tudi s solatami, ki se obirajo, poskusimo pa lahko tudi z endivijo.

Motovilec sejemo pozno, da ne raste v vročini

Pepelovka čedalje pogosteje napade tudi avgustovske setve motovilca. Pri njem se rezanje ali obiranje listov ne obnese, bolezen listne rozete tudi deformira. Zato motovilca nikar ne sejmo, dokler je še vroče. Četudi bi kljub visokim temperaturam vzklil, je velika verjetnost, da bi ga napadla pepelasta plesen. Ker proti koncu poletja nikoli ne vemo, kako hitra bo jesenska ohladitev, je z datumi setev in potem pobiranja motovilca nekaj loterije …

Pepelovka na peteršilju - porežemo ga do srčkov. Foto Tomasz Klejdysz/Shutterstock

Porežemo tudi posivel peteršilj in ognjič

Peteršilj in ognjič na tem mestu omenjamo zato, ker se pri njiju za solatnice našteti ukrepi za obvladovanje pepelaste plesni zelo dobro obnesejo. Peteršilj porežemo do srčka, saj se hitro obrašča, rastline ognjiča pa skoraj do tal oziroma do mladih zelenih poganjkov – jeseni se bodo hitro obrasle in lepo cvetele. Obe rastlini zalivamo kar z vrha.