Ne sejte motovilca med vročinskimi valovi

Kot je slovo ledenih mož v vrtičkarskih krogih sinonim za sajenja paradižnika, je avgust povezan z motovilcem. Če bi radi to solatnico pobirali že jeseni, je ta mesec pravšnji za setev, septembrske in oktobrske posevke pa boste pobirali spomladi. Ker pa je motovilec rastlina hladnega dne, je zelo velika verjetnost, da pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija sploh ne bo kalil. Zato je treba počakati na kak hladnejši teden, ki nam ga bo poletje naklonilo med vročinskimi valovi, svetuje agronominja Miša Pušenjak, specialistka za vrtnine.

Nekateri ga imajo tako radi, da ga na vrt sejejo že od srede julija naprej – s tem sicer ni nič narobe, vendar je za to treba izbrati kak hladnejši poletni teden, npr. takšen, kakršnega nam je vreme naklonilo pred zadnjim vročinskim valom, pravi Pušenjakova. Da bo poletna setev uspela, mora biti izpolnjenih več pogojev: ne sme biti prevroče, imeti moramo dobro seme in ga ne zakopati v zemljo, pač pa le vtisniti v površino. Priporočila Miše Pušenjak za uspešno setev motovilca so naslednja:

Vrtnina hladnega dne

Motovilec lahko sejemo od srede julija do konca oktobra in zgodaj spomladi, poleti se izognemo vročinskim valovom. Nad 25 stopinj Celzija bo kalil le v globoki senci višjih rastlin, pa tudi sicer ga do konca avgusta senčimo, tla pa morajo biti do kalitve vseskozi vlažna. V nasprotnem primeru ga raje ne sejemo na prosto, temveč za sadike v setvene platojčke kje v hladni garaži ali v zavetju pod nizkim balkonom. V ne prevročem poletju bo motovilec vzkalil v približno štirih dneh.

Neposredna setev – v vrste

Naša sogovornica zelo priporoča setve v vrste. Seveda pozna mentaliteto  slovenskih vrtičkarjev, ki so prepričani, da bo tako motovilca malo. Vendar bodo tako posajene rastline vse prej kot drobižki, ki jih videvamo pri setvah na povprek. V njih rastlinice ne napredujejo dobro, kadar so posejane pregosto, takoj ko dež nekajkrat zbije tla, pa začnejo celo rumeneti, saj zemlje okrog rastlin ne moremo razrahljati. Z okopavanjem motovilca je namreč rast neprimerno bujnejša.

Svetuje, da ga sejemo v vrste 20 cm narazen, v vrsti pa na 2 cm na gosto. Z robom deske vtisnemo v zemljo jarček in vanj sejemo semena. Ne prekrivamo jih z zemljo, temveč jih v površino le pritisnemo (s prsti ali spet z robom deske).

Kali na svetlem

Motovilec je namreč svetlokalilka, zato mora imeti seme svetlobo.

Seme ne sme biti nabrano v istem letu, kot ga sejemo

Motovilčevo seme je eno izmed redkih, ki ne kali v letu, ko ga poberemo. To moramo vedeti, če pridelujemo lastno seme, semenarske hiše to upoštevajo. Če smo vse lansko domače  seme že porabili, damo letošnjega za nekaj dni v zmrzovalnik.

Vzgoja sadik

V prevročem poletju lahko vzgojimo sadike v hladnejšem svetlem prostoru, in sicer tako, da damo v eno luknjico setvenega platojčka po dve, tri semenke in pozneje vse rastline pustimo rasti. Tako vzgojene sadike posadimo na gredi v vrste, ki so 20 cm narazen. Zbito zemljo redno okopavamo.

Gnojenje

Za poletne in jesenske setve motovilca zadostujejo hranila, ki ostanejo v tleh od prejšnjih posevkov. Če na vrtu prezimi, ga spomladi okopljemo, lahko pa dodamo tudi liter domačega komposta na kvadratni meter.

Zalivanje

Poletne setve dnevno zalivamo, saj ima motovilec plitve korenine. Spomladi in jeseni pa je ponavadi padavin dovolj.

Senčenje

Do konca avgusta motovilec v vsakem primeru sejemo v senco visokih vrtnih, kot so visoki fižol,  paradižnik, sladka koruza, ali pa sami poskrbimo za senčenje. Senčimo lahko z debelo vrtno kopreno, rjuho, protitočno mrežo ali drugimi tkaninami, ki jih dvignemo pol metra od tal na palice, ogrodje iz lokov ipd. Če pokrijemo neposredno tla, bodo kali naredile dolge tenke »vratove«, kar velja tudi za druge vrtnine. Opomogle si bodo, potem ko bomo tkanino odmaknili od tal.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Kaj vemo o Alexisu Ohanianu, soprogu Serene Williams?