Nekateri ga imajo tako radi, da ga na vrt sejejo že od srede julija naprej – s tem sicer ni nič narobe, vendar je za to treba izbrati kak hladnejši poletni teden, npr. takšen, kakršnega nam je vreme naklonilo pred zadnjim vročinskim valom, pravi Pušenjakova. Da bo poletna setev uspela, mora biti izpolnjenih več pogojev: ne sme biti prevroče, imeti moramo dobro seme in ga ne zakopati v zemljo, pač pa le vtisniti v površino. Priporočila Miše Pušenjak za uspešno setev motovilca so naslednja:
Vrtnina hladnega dne
Motovilec lahko sejemo od srede julija do konca oktobra in zgodaj spomladi, poleti se izognemo vročinskim valovom. Nad 25 stopinj Celzija bo kalil le v globoki senci višjih rastlin, pa tudi sicer ga do konca avgusta senčimo, tla pa morajo biti do kalitve vseskozi vlažna. V nasprotnem primeru ga raje ne sejemo na prosto, temveč za sadike v setvene platojčke kje v hladni garaži ali v zavetju pod nizkim balkonom. V ne prevročem poletju bo motovilec vzkalil v približno štirih dneh.
Neposredna setev – v vrste
Svetuje, da ga sejemo v vrste 20 cm narazen, v vrsti pa na 2 cm na gosto. Z robom deske vtisnemo v zemljo jarček in vanj sejemo semena. Ne prekrivamo jih z zemljo, temveč jih v površino le pritisnemo (s prsti ali spet z robom deske).
Kali na svetlem
Motovilec je namreč svetlokalilka, zato mora imeti seme svetlobo.
Seme ne sme biti nabrano v istem letu, kot ga sejemo
Motovilčevo seme je eno izmed redkih, ki ne kali v letu, ko ga poberemo. To moramo vedeti, če pridelujemo lastno seme, semenarske hiše to upoštevajo. Če smo vse lansko domače seme že porabili, damo letošnjega za nekaj dni v zmrzovalnik.
Vzgoja sadik
Gnojenje
Za poletne in jesenske setve motovilca zadostujejo hranila, ki ostanejo v tleh od prejšnjih posevkov. Če na vrtu prezimi, ga spomladi okopljemo, lahko pa dodamo tudi liter domačega komposta na kvadratni meter.
Zalivanje
Poletne setve dnevno zalivamo, saj ima motovilec plitve korenine. Spomladi in jeseni pa je ponavadi padavin dovolj.
Senčenje
Do konca avgusta motovilec v vsakem primeru sejemo v senco visokih vrtnih, kot so visoki fižol, paradižnik, sladka koruza, ali pa sami poskrbimo za senčenje. Senčimo lahko z debelo vrtno kopreno, rjuho, protitočno mrežo ali drugimi tkaninami, ki jih dvignemo pol metra od tal na palice, ogrodje iz lokov ipd. Če pokrijemo neposredno tla, bodo kali naredile dolge tenke »vratove«, kar velja tudi za druge vrtnine. Opomogle si bodo, potem ko bomo tkanino odmaknili od tal.
---
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Kaj vemo o Alexisu Ohanianu, soprogu Serene Williams?