Začetek vrtnarske sezone: Ali smo že prepozni? Najpogostejše napake začetnikov po nasvetih Jerneje Jošar in Jitke Hreščak

Začetek pomladi je idealen čas, da se lotite vrtnarjenja — tudi če še niste nič posejali. V podkastu na temo sonaravnega vrtnarjenja sta izkušeni strokovnjakinji Jerneja Jošar in Jitka Hreščak spodbudili vse, ki morda oklevajo, da ni nikoli prepozno za začetek. Tudi če se v vrtnarjenje podate aprila ali celo junija, je še vedno mogoče vzgojiti marsikatero vrtnino.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Velik strah začetnikov: preveč dela in premalo časa

Veliko ljudi si vrtnarjenje predstavlja kot ogromno obveznost, ki zahteva veliko dela in stalno prisotnost. Jerneja Jošar in Jitka Hreščak opozarjata, da to nikakor ne drži. Delo si lahko organiziramo tako, da vrtnarimo predvsem ob vikendih, vrt pa s pravilnim načrtovanjem in z uporabo metod sonaravnega vrtnarjenja (npr. permakulture) ne zahteva stalne prisotnosti. Vse je v tem, da vrt prilagodite svojemu življenjskemu ritmu.

Najpogostejša začetniška napaka: preveč vsega in brez načrta

Največja napaka, ki jo opažata sogovornici, je, da začetniki v navdušenju posejejo preveč, brez premisleka in dobrega načrta. Pogosto to vodi v razočaranje ali celo opustitev vrta.

PRISLUHNITE CELOTNEMU PODKASTU

Namesto tega strokovnjakinji svetujeta: začnite manj ambiciozno, raje z nekaj osnovnimi kulturami. Preden zagrabite za lopato, pa si vzemite čas za kakšen vrtnarski priročnik in ga preberite od začetka do konca, ne samo takrat, ko že naletite na težavo. Ravno v uvodnih poglavjih najdete ključno znanje, ki vam bo dolgoročno olajšalo vrtnarjenje.

Ali smo letošnjo vrtno sezono že zamudili?

Sogovornici v en glas odgovarjata: Nikoli ni prepozno!

V resnici lahko v vsakem mesecu najdete rastline, ki jih še lahko sejete ali sadite. Tudi če začnete šele maja ali junija, se še vedno da ustvariti uspešen in pester vrt.

Manjši vrt? Nič hudega!

Jitka Hreščak je dokaz, da tudi atrijski vrt s 50 m² lahko prinese obilje. Zasnovala ga je v blokovskem naselju in z dobro zasnovo dosegla presenetljive rezultate. Tudi na majhni površini lahko z načrtovanjem, pravilnim kolobarjem in premišljenimi zasaditvami pridelate več, kot si mislite.

Celo majhen vrt lahko postane prostor, kjer ne le gojite zelenjavo, temveč tudi preživljate čas z družino, berete, počivate in uživate. To je bistvo bivalnega vrta, ki vas vabi, da ga dejansko uporabljate, ne le obdelujete.

Pomembni nasveti za začetnike:

• Nikoli ni prepozno – lahko začnete kadar koli spomladi ali poleti.
• Največja napaka je, da se vrta lotite prehitro in brez načrta.
• Dober priročnik in premišljen načrt sta vaša največja pomočnika.
• Vrt načrtujte tako, da ne bo zahteval stalne prisotnosti.
• Permakultura in sonaravno vrtnarjenje sta odlični poti za manj zahtevno, a plodno vrtnarjenje.

Sogovornici sta v podkastu med drugim pojasnili tudi, zakaj prekopavanje ni dobro za tla, ter kako se znebiti polžev, izdali nekaj skrivnosti kompostiranja ter nam zaupali, zakaj so ljudje, ki vrtnarijo, najbolj srečni in zdravi. Vabimo vas k poslušanju celotne epizode podkasta o sonaravnem vrtnarjenju.