Kolumna Jerneje Jošar: Visoke grede, dvignjene grede ali naravne obrobe – kaj izbrati?

Nič kaj zimske temperature nas dobesedno silijo v to, da so naše misli že povsem usmerjene v novo vrtnarsko sezono. Za nekatere stvari ni prezgodaj, nasprotno, zdaj je čas, da naredimo načrt setev in sajenj, pregledamo zaloge semen, in gremo v prve nakupe. Vedno pa lahko v tem času tudi naredimo en sprehod po vrtu in naredimo pregled stanja. Se vprašamo, ali smo zadovoljni s številom gredic, velikostjo vrta, se spomnimo za nazaj, kaj nas je motilo in premislimo, kako bi to spremenili.

Prvo pravilo: naredite stalne grede in potke

Najprej je pomembno, da si letos res omislite vrt s stalnimi potkami. Polaganje desk sem in tja po gredah ni ravno dobra rešitev. Privzdignite zemljo s predela, kjer bo potka in jo nasujte levo in desno na gredice. Tako so gredice takoj malce dvignjene, potka med njimi pa je pod nivojem sadilne površine. Gredice in potke med njimi uredite tako, da so grede približno enakih velikosti, tako bo namreč izhodišče za načrtovanje veliko lažje. Če veste, da potrebujete denimo za krompir večjo gredo, bo pač krompir na večjem številu gred. Verjemite mi, lažje boste naredili načrt setev in sajenj, ki bo večen. V nasprotnem pa vsako leto malo na približno premaknemo desko, po kateri hodimo in si tako na novo ustvarjamo potrebno površino za sajenje določenih vrtnin, kar pa ni ravno v dobrobit zemlji. Ko hodimo po gredah, čeprav je na zemljo položena deska, se tla zbijajo, kvari se struktura tal. Tako smo vsako pomlad znova primorani vse prekopati.

Ogrodje iz lesa naj bo zaščiteno z lanenim oljem. Široka potka je travnata, na ožjih potkah med gredicami pa se trava ne obnese. Foto: Jerneja Jošar

Širina gred naj bo približno 1,2 m, tako, da lahko z obeh strani brez težav sežemo na sredino grede. Če je dostop do grede samo z ene strani, je temu primerno prilagojena tudi širina grede, torej okoli 80 cm. Dolžina gred je lahko poljubna. Potke med gredami pustite široke vsaj 30 do 40 cm, tako da se boste lahko brez težav premikali po njih. Glavna pot, ki vodi med gredami, naj bo širša, tako da boste lahko pripeljali samokolnico s kompostom.

Oblike gred

Še vedno je večina zelenjavnih gredic pravokotnih ali kvadratnih oblik, ravnih linij, med njimi so ostre ravne potke. Pa resnično ni potrebno, da je tako. Čeprav mnogi menijo, da ob moderni hiši pritiče le zelenjavni vrt ukalupljen v visoke grede, porinjen nekam nazaj za hišo, je moje mnenje, da ravno pri tej strogi arhitekturi lahko z ureditvijo okolice prispevamo k temu, da vse skupaj zmehčamo, naredimo prijetneje za bivanje in pogled, da energija lepo kroži po prostoru in se ne zatika na robovih in ostrih kotih. Tudi če se odločite za pravokotne oblike ali visokih gred ali dvignjenih gred, lahko obnje zasadite rastline, ki skrijejo in ublažijo ostre kote, postavite okrogle lonce z rastlinami in same zasaditve na gredah oblikujete v bujne umetniške stvaritve, po vzorcih, ki jih ustvarja divja narava.

Oblike gred so še vedno večinoma pravokotnih oblik, oziroma ostrih ravnih linij. Foto: Jerneja Jošar

Če so vam blizu mehkejše linije, a še vedno želite vzpostaviti nek red, oblikujte gredice tako, da bodo postavljene v neki simetriji, a hkrati oblikujte vsaj eno stranico gred denimo v polkrogu.

Tisti, ki obožujemo naravo, in njene vzorce na vse možne načine vključujemo tudi v bližnjo okolico hiše, pa bomo seveda izbrali nepravilne oblike gred, med katerimi bodo vijugale potke.

Ogrodje gredic

Dvignjene grede lahko pustite popolnoma ne obrobljene. Tukaj je treba vzeti v zakup, da bo zemlja preko leta rahlo polzela na potke in jo bo potrebno vsake toliko časa malce privzdigniti. Sama robove zasadim s trajnimi cvetlicami in dišavnicami, tako da korenine ohranjajo zemljo na mestu. Na vrtu ob hiši sem oblikovala dvignjene grede iz starih zidakov. Ja, prav temelje smo naredili in sezidali osem gredic. Lahko bi zidake tudi samo naložili. Mnogi se odločajo za lesene obrobe. Lepe so, a trajale bodo le, če ne boste varčevali in boste kupili dražji les (macesen, hrast), ki ima daljšo življenjsko dobo. Premažite jih z lanenim oljem, da jih še dodatno zaščitite. Pletene obrobe iz leske, vrbe delujejo strašno romantično. In če ste se odločili za gredice organskih oblik, so takšne obrobe samo še pika na i.

Spletene obrobe iz leskovih ali vrbovih vej delujejo skrajno romantično. Foto: Jerneja Jošar

Marsikje boste opazili, da se ljudje odločajo za grede, ki so čisto v nivoju s trato, torej niso nič privzdignjene. Če vam je všeč tak način, morate nujno poskrbeti za razmejitev med gredo in okolico. Kovinski robniki so elegantna in trajna rešitev. Če je vrt bolj robusten, lahko postavite na obrobe debelejše veje ali zidake samo v eni liniji.

Visoke grede so na voljo še vedno večinoma lesene. A ker niso trajne, se zadnje čase pojavljajo tudi betonske in kovinske, sezidamo pa jih lahko tudi iz zidakov.

Material na potkah

Potke med gredicami marsikdo pusti v travi. Na tisti širši glavni poti to niti ni težava, saj lahko kosimo in s tem krepimo trato. Ozke potke med gredicami pa zasnovane s trato nimajo smisla. Košnja tam ni mogoča, pojavlja se blato in hoja res ni prijetna. Za potke si lahko omislimo sekance, pri čemer moramo vzeti v zakup, da je to organski material, ki se spreminja v humus in da bo treba zadevo obnavljati dvakrat na leto. Trajna rešitev so prodniki. Seveda je v obeh primerih smiselno položiti na tla najprej vrtnarski filc, ki bo zadrževal rast plevela. Prodniki so najlepši, če so dimenzij 2 cm. Sama imam raje zaobljene oblike, saj me ostri robovi nekako motijo. Čeprav so mi odsvetovali zaobljene prodnike, češ, da se bodo na potkah premikali levo in desno od uhojene poti, sem vseeno šla v nakup le teh. In ni mi žal. Tako milo, naravno, mehko in nevsiljivo delujejo, in nič več kot dvakrat na leto jih malce pograbim, da poravnam potke. Če želite, lahko med osnovo s prodniki položite tudi pohodne plošče. Ali je to kamen, ali morda celo les. Naravni materiali naj v vsakem primeru bodo vaše vodilo.

Potke, pokrite s sekanci, so za hojo prijetne, v zakup moramo vzeti, da je to organski material, ki se razkraja in bo potrebno potke obnavljati dvakrat na leto. Foto: Jerneja Jošar

Slog je življenjska zgodba, prelita v vrt

Kakršni smo mi, kakšen način življenja imamo, kako premišljujemo, kaj počnemo, kaj nam je všeč - vse to se lahko odrazi na našem vrtu, ne glede na to, kaj se trenutno na področju oblikovanja vrtov dogaja, kaj je trend. Kakršno koli obliko oz. slog zelenjavnega vrta boste izbrali, katere koli elemente, ki bodo vodilo okolice hiše, ne pozabite, da boste z vrtom živeli le vi. In da je vrt živ organizem, ki se bo razvijal z vami, se počasi tudi spreminjal, oblikoval. To je proces in odnos, ki ga imata človek in njegov vrt do konca življenja. Zato dobro premislite, kaj si želite. In se navsezadnje požvižgajte na trende, ki so tako in tako minljivi.