
Maj je za vrt na neki način prelomni mesec. Ne samo zato, ker je po ledenih možeh, 12., 13. in 14., vreme dovolj predvidljivo, da lahko na prosto posadimo sadike toploljubnih plodovk, kot so paradižnik in jajčevci, in korita okrasimo s klasičnimi sezonskimi cveticami. Še bolj je prelomnica zato, ker se veselimo prvega sadja z domačega vrta, najprej jagod in potem češenj, in ker se razcvetijo kraljice vseh rož – vrtnice. To, da je njihovo tradicionalno poimenovanje dalo ime mesecu rožniku, juniju, medtem ko rožni grmi marsikje zacvetijo brž po prvomajskih praznikih, pa po drugi strani priča o spremenjeni, včasih kaotični vremenski naravi meseca.
V začetku meseca (in potem v presledkih čez vse poletje) sejemo nizki fižol in lečo, čez kakšen teden še visoke sorte fižola. Še vedno sejemo tudi peteršilj in korenček, rdečo peso, sladko koruzo, radič za rezanje, blitvo in solato. Priljubljeno ljubljansko ledenko denimo sejemo do srede meseca, pozneje je čas za poletne krhkolistne sorte dalmatinsko ledenko, unicum in great lakes. Za poletje se dobro obnesejo tudi romanska solata, ki je bolj štrucaste oblike, katalonska solata, primerna za obiranje listov od zunaj proti sredini, in gentilina. Na prosto sejemo pozno zelje, brstični ohrovt, ohrovt, cvetačo ter brokoli za sadike, ki jih želimo presaditi junija.
Na vrtovih je pogosto ščitenje posevkov ali sadik z vrtno kopreno, a to pri solatnicah in kapusnicah zaradi mraza ni več nujno, je pa smiselno zaradi senčenja in zaščite ravno vzklilih setev pred močnimi padavinami. Zelo pomembno pa je, da gredice, prekrite s tuneli, pa trudi plastenjake čez dan redno zračimo. Tudi če gre za kopreno, je v njih zračna vlaga povečana, kar spodbuja razvoj glivičnih bolezni.
Uveljavila se je tudi zaščita gredic s čebulo in porom pred sorodnima muhama, čebulno muho in porovo zavrtalko, od zgodnje pomladi naprej z vrtnarsko kopreno ali protiinsektno mrežo, razpetima čez loke. Por lahko odkrijete sredi maja, saj bo muha spet zalegala jajčeca šele od konca avgusta do oktobra; napad čebulne muhe je najizrazitejši sredi aprila, ponovno pa konec maja. In še dobrodošla novost, povezana s protiinsektnimi mrežami. Profesionalne, ki jih je v kmetijskih trgovinah mogoče kupiti na metre, stanejo pravo bogastvo, letos pa smo v nekaterih vrtnih centrih poleg vrtnih kopren našli tudi zelo fine bele protiinsektne mreže za vrtičkarje, enakih mer in v enaki embalaži kot koprene.
Pomembno majsko opravilo je tudi okopavanje vrtnin in krompirja, saj rastline preskrbi z zrakom in hranili. Prav pri rahljanju zemlje na gredicah, ki so v bližini lanskih krompirišč, boste najprej opazili koloradske hrošče, ki so prezimili v tleh – do naselitve hroščev na krompirjeve liste in odleganja jajčec na spodnjo stran ne bo minilo dolgo. Proti koloradskim hroščem se najbolj obnese pobiranje odraslih živali, ličink in uničevanje jajčec. Okopavanje spodbudi tudi rast drugih vrtnin.
In zdaj k plodovkam: tako paradižnik, paprika in jajčevec, ki so razhudnikovke, torej sorodnice krompirja, kot bučnice (buče, bučke, kumare, melone in lubenice) so toploljubne vrtnine. Za dobro rast in nastavljanje plodov potrebujejo visoke temperature in so velike porabnice organskih snovi v tleh. Pred prvim majem na prosto ne sadimo nobenih plodovk. Maja bi smele prve na plano odpornejše sorte paradižnika, sledijo jim paprike, bučke in kumare, medtem ko jajčevci, lubenice in melone potrebujejo še višje temperature, zato počakamo, da se poslovijo ledeni možje. A če se ozremo v pretekla leta, se je sajenje plodovk bolje izšlo tistim, ki so vse sadili šele po sredini maja, saj nas je v začetku meseca večkrat oplazil polarni temperaturni val. Če je prehladno, toploljubne plodovke doživijo stres, zakrknejo in nikamor ne zrastejo. Zanje naj bi imela tla konstantno temperaturo 15 ˚C, za paradižnik pa najmanj 10 ˚C, pri čemer naj se nočne temperature zraka ne bi spustile pod 5 ˚C.
Po ledenih možeh lahko na prosto presadimo tudi sadike novozelandske špinače.
Maj je pravšnji mesec za setev nove travnate površine: do srede meseca sejemo travo na pripravljeno podlago (če se da, jo pripravimo vsaj 14 dni prej, da se poleže). V začetku maja še vedno lahko poskrbimo za obstoječo zelenico. Kdor je spomladi ne zrači vsako sezono, naj to stori vsaj v letih, kakršno je bilo letošnje, ko se je snežna odeja nadpovprečno dolgo zadrževala na njej in jo prizadela zaradi pomanjkanja zraka, morda povzročila tudi glivično bolezen snežno plesen. Travno rušo pregrabimo, prezračimo z vilami ali vertikulirnim orodjem, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo primerno travno mešanico.
Po ledenih možeh na prosto presadimo eno- in dvoletne cvetice, katerih sadike smo vzgojili v zaščitenem prostoru, že prej pa lahko posadimo okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole. Čas je primeren za sajenje sezonskih cvetic za okras balkonov, še vedno pa sadimo tudi trajnice, posebej s koreninsko grudo, ki so vzgojene v lončkih.
Če bomo azalejam, rododendronom in drugim bohotno cvetočim grmovnicam sproti odstranjevali odcvetele cvetove, bomo pripomogli k lepšemu cvetenju v prihodnji sezoni. Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno tudi pri vrtnicah, ker jih s tem spodbudimo k tvorbi novih poganjkov in preprečujemo nastanek čopičaste plesni ali botritisa. Z dežjem in vetrom se bolezen z odcvetelega cveta namreč širi tudi na druge dele rastline. Pri odstranjevanju cvetov vrtnični poganjek skrajšamo do prvega petdelnega lista.
Vrtne jagode so najbrž že v polnem cvetu in se veselimo skorajšnjih plodov. Dobro je, če te zaščitimo pred prebrisanimi kosi, ki nas pogosto prehitijo. Nad gredico z jagodami zato postavimo loke in čeznje napnemo mrežo proti pticam. Podobno lahko zaščitimo ameriške borovnice.
Med vrtičkarji obstaja pogosta zmota o vlogi rumenih lepljivih plošč v sadovnjaku, zato jih razobešajo v cvetoče krošnje sadnih dreves. Ko drevje cveti, namreč ne koristijo ničemur, so pa past za čebele in druge koristne žuželke. V domačem sadovnjaku rumene plošče sodijo samo na češnjeva drevesa, ko začno plodovi rumeneti. Obvezno jih odstranimo takoj po obiranju. V krošnjo večjega drevesa obesimo okrog 10 enakomerno razporejenih plošč. Uporabljamo jih samo za sorte češenj, ki zorijo srednje pozno in pozno, medtem ko zgodnje nikoli niso črvive.
Sadno drevje in grmasto jagodičevje maja dognojimo z dušičnimi gnojili, redno čistimo kolobar pod krošnjo, drevesa pa preventivno škropimo proti boleznim: jablane denimo proti pepelasti plesni, ki se ob dvigu temperatur najpogosteje pojavlja na mladih poganjkih in listih, in škrlupu. Pepelasto plesen obvladujemo tudi z izrezovanjem okuženih poganjkov (videti so zakrneli in kot posuti z moko). Konec maja že lahko začnemo redčiti preštevilne plodove na sadnem drevju.