Skrivnosti dobrih sosedov na vrtu: Kako kombinirati vrtnine in zelišča za uspešen pridelek

Vrtnine res bolje rastejo v družbi dobrih sosedov, še vedno pa jim moramo zagotoviti hranila. Potrebno količino hranil običajno dodajamo z gnojenjem. Najboljša izbira je kakovostno organsko gnojilo, ki vsebuje velik delež organske snovi. Zakaj so organska gnojila boljša izbira? Z njimi v prst dodajamo organsko maso – hrano za mikroorganizme, zaradi česar so tla živa in humozna. Organska snov tudi poskrbi za boljšo zračnost tal in zadrževanje vode in hranil v njih. Prav tako se hranila iz njih sproščajo postopoma, odvisno od temperature in vlažnosti okolja. To pomeni, da se sproščajo takrat, ko rastline rastejo in jih potrebujejo. Preden gnojilo raztrosimo po vrtu, preverimo, da ne vsebuje semen plevelov, klic bolezni ali celo škodljivcev, ki bi jih lahko nenamerno prinesli na vrt.

Sosedski odnosi med vrtninami

Na vrtu in v visokih gredah je lahko zasajena rastlina drugim dober ali slab sosed. Dobri sosedje privabljajo koristne žuželke, odvračajo škodljivce in tudi varujejo sosednje rast­line pred boleznimi; hkrati pa lahko zaradi svoje velikosti ščitijo manjše pred soncem in vetrom. Učinki dobrih odnosov niso nujno vedno vidni na prvi pogled, našim očem so lahko tudi skriti. Rastline lahko iz korenin v tla izločajo spojine, ki delujejo repelentno oz. odvračajo škodljivce. Pri slabo zasnovanem mešanem posevku bo pridelek manjši, kot bi bil sicer, ali pa bo škoda na njem večja. Ne pozabimo, na vrtu lahko dobri sosedje prihajajo iz vrst zelenjave ali zelišč.

Dobri in slabi sosedje

Katere vrste zelenjave so dobri in katere slabi sosedje, lahko preberete v okvirčku. Poleg zelenjave so lahko dobri ali slabi sosedje tudi zelišča. Nekatera zelišča so na naših vrtovih zelo pogosta. Med njimi so tudi bazilika, meta, kapucinke in ognjič. Najdemo jih skoraj na vsakem vrtu, dobro rastejo v družbi številnih vrtnin, poleg tega odganjajo nekatere škodljivce in so uporabni v kuhinji.

Zelišča in njihovi učinki: bazilika bo odganjala muhe, komarje, listne uši in molje; meta bo poskrbela za vrt brez bolhačev, mravelj, uši; v bližini kapucink ne bo uši, bolhačev, talnih škodljivcev in polžev; ognjič pa bo z vrta prav tako preganjal uši, talne škodljivce, polže in koloradskega hrošča.

Žal večina rastlin na naših vrtovih ne odganja z njih tudi klopov, kar pomeni, da se moramo pred delom na vrtu sami zaščititi z ustreznim repelentom.

Kako na vrtu upoštevati kolobar in dobre sosede?

Načrtovanje kolobarja z upoštevanjem dobrih in slabih sosedov je zahtevno delo, saj je potrebnega veliko usklajevanja. Najprej si naredimo seznam, katere vrtnine bomo imeli letos na vrtu. Naslednji korak je razporeditev želenih vrtnin na posamezne poljine. Po načelih kolobarja spadajo na prvo poljino (ki zavzema četrtino površine vrta) plodovke in požrešnejše kapusnice in to pognojimo s priporočenim odmerkom gnojila. Na drugo poljino se uvrstijo kapusnice, kot so cvetača, brokoli ..., ki potrebujejo manj hranil in jih gnojimo s polovičnim odmerkom. Na tretjo poljino sadimo čebulnice in korenovke ter na četrto stročnice. Ko imamo vrtnine razporejene po poljinah, se lotimo načrtovanja predposevkov in naknadnih posevkov, s katerimi zapolnimo čas pred sajenjem oz. po pobiranju glavne vrtnine. Tu najbolj prav pridejo solatnice in preostale vrtnine s kratko rastno dobo. Solatnice so dobre sosede večini vrtnin, zato jih enostavno razporedimo po vrtu. Na koncu v načrtovanje vključimo še zelišča in dišavnice. Tako postopoma sestavimo načrt, ki nam bo dobro služil še vrsto let.