Če posejemo enoletne rožice, bodo poleti že cvetele

Kaj so enoletnice

Enoletnice so rastline, ki se v eni sezoni razvijejo iz semen, zacvetijo, napravijo nova semena in nato propadejo. V naravi prezimujejo največkrat v obliki semen. So med cveticami, ki jih je v vrtovih najlažje gojiti, bogato cvetijo in v večini ne potrebujejo veliko vzdrževanja. Zelo znane so denimo ognjič, enoletne astre, tagetes, cinije, kalifornijski mak, salvije, kapucinke in enoletna zelišča kot bazilika, vrtni šetraj..

Teh rožic s setvijo jih ni težko vzgojiti, seme je lahko dostopno in poceni. A semenske vrečke mnogih, ki se nam priljubijo, moramo v resnici kupiti le prvo leto, pozneje bomo semenske glavice jeseni pobrali ali pa se bodo usule na tla in naslednjo pomlad bodo rožice na istem mestu vzklile. Enoletnice so tudi mnoge cvetice za balkonski okras, katerih sadike vzgojijo v vrtnarijah, a tokrat pišemo o tistih malo bolj »divjega videza«, višjih, ki so primernejše za vrt, nekatere tudi za travnik. Mnoge nas spominjajo na babičin vrt.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Kdaj jih posejemo in kako oskrbujemo

Večino enoletnic sejemo med marcem in junijem, lahko na stalno mesto ali pa v setvene lončke nekje v zaščitenem prostoru, ko bi radi zgodaj spomladi malce prehiteli čas. Nekatere vrste, kot sta ognjič ali enoletni mak, lahko na prosto sejemo že jeseni, da bosta spomladi zgodaj odgnala (enako se seveda zgodi s semenom, ki se je osulo). Na semenskih vrečkah je vedno naveden primeren čas setve ali presajanja sadik ven.

Nekatere vrste včasih prezimijo in zgodaj zacvetijo

Na prostem moramo samosevčke navadno redčiti, lahko jih presadimo drugam ali pa jih razdamo. In še eno lastnost imajo nekatere enoletne cvetice: ognjič, zajčki in v toplejših krajih morda še katera druga na prostem tudi prezimijo (ne vse rastline, pač pa močnejši primerki), se ob otoplitvah obrastejo in kmalu zacvetijo. Malo več možnosti za prezimitev imajo, če jim čez sezono suhe ali bolne dele odrežemo. Porezani ognjič denimo, ki se poleti težko izogne pepelaste plesni, se jeseni rad obraste in neredko prezimi.

V predstavitvah cvetic v nadaljevanju poleg slovenskega imena navajamo tudi botanično (latinsko) ime vrste, za primer, da boste za semenom brskali v tujini ali na spletu. In še: nekatere vrste so tako priljubljene, da se je vrtnarskim strokovnjakom splačalo razviti različne sorte (sortno ime z velikimi začetnicami in med enojnimi narekovaji je navadno za botaničnim imenom). V semenskih vrečkah je pogosto mešanica semen, iz katerih zrastejo cvetice različne barve.

Ognjič v družbi s prav tako enoletnimi salvijami. Foto Ratda/Shutterstock

Ognjič

Vrtni ognjič (Calendula officinalis)  zraste do 80 cm visoko. Stebla in podolgovati listi so dlakavi, »marjetasti« cvetovi pa so lahko rumene do oranžne barve s premerom do 7 cm. Ko začne cveteti, cveti do jeseni, bujneje, če odcvetele koške sproti odstranjujemo. Cvetovi so uporabni tako v kozmetiki kot zdravilstvu, poleg tega ognjič odganja polže in uši, prevrelko in čaj lahko celo uporabljamo za krepitev rastlin. Dobrodejno dene tudi vrtnim tlom – pomaga jih ohranjati rodovitna in zdrava. V vročem poletju ognjič pogosti napade pepelasta plesen, vendar nad njim nikar ne obupajmo – nizko ga porežimo, in ko bo hladneje, se bo hitro obrasel in zacvetel.

Kozmeje zrastejo tudi do dveh metrov, zato so hvaležne za oporo. Foto Grigoriy Pil/Shutterstock

Kozmeje

Navadne kozmeje (Cosmos bipinnatus) so čudovite cvetice, ki lahko kje ob plotu ali vrtni ograji dosežejo višino do dva metra. Če ne želimo, da bi segle tako visoko, rastlinam s pajčolanasto korenčkastimi listi preprosto poščipamo vrhove, da se zgostijo v širino. Na vrhu filigransko slokih stebel, ki so hvaležna za oporo, se zibljejo lahceni cvetovi s premerom do 8 cm. Zato je eno od njihovih domačih imen tudi metuljčki. Pri cvetovih beli, rožnati ali vijolični cvetni lističi obkrožajo osrednji disk rumenih notranjih cvetkov. Cvetijo od srede poletja pa dokler ne nastopi zmrzal. Naprodaj so tudi sortne različice, z različno višino, kompaktnostjo, s preprostimi in s polnjenimi cvetovi ...

Črna kumina je ena najbolj zdravilnih enoletnic. Dragoceno je predvsem njeno črno seme. Foto: Billysfam/Shutterstock

Črna kumina

Ne samo da je črna kumina (Nigella sativa) ena najbolj zdravilnih rastlin, pri katere semenu so z raziskavami dokazali spojine, ki uničujejo rakave celice, je tudi ena najlepših sinje cvetočih enoletnic na vrtu. No, resnici na ljubo so lahko njeni filigranski zvezdasti cvetki na koncu poganjkov od modri do beli. Imajo od pet do deset cvetnih listov, drobno narezani listki pri rastlinah pa nekoliko spominjajo na kamilice. Ko črna kumina sredi poletja odcveti, se na gredico bogato zaseje, če ne porežemo semenskih glavic (te so prav tako dekorativne). Na vrt jo lahko sejemo večkrat v sezoni zapored, da cveti večkrat.

Če zajčkov ni preveč na kupu, so zelo prefinjene cvetice. Foto: Glot/Shutterstock

Zajčki

 Veliki zajčki (Antirrhinum majus) so zelo stare okrasne rastline, ki so jih v evropskih vrtovih gojili že v srednjem veku. Steblo rastline, ki včasih proti koncu sezone oleseni, je razvejeno v več vrhov. Lepo razrast in cvetenje od junija do jesenske slane spodbudimo s tem, da rastlini odstranjujemo odcvetela socvetja (seveda, če ne načrtujemo semenitve). Če imamo srečo, zajček zimo preživi na prostem, spomladi grmiček obrežemo, da spodbudimo rast. Rad se zaseje sam, barva cvetic, ki zrastejo iz njegovih semen, pa se včasih »pomeša« (iz semen lanske vinsko rdeče cvetice utegne npr. zrasti dvobarvni zajček z belimi lisami).

Plavice na žitnih poljih zaradi uporabe pesticidov skoraj ne vidimo več. 

Modri glavinec ali plavica

Modri glavinec, tudi plavica ali modriš (Centaurea cyanus) je bil nekoč pogosta cvetlica na njivah z žitnimi kulturami. Zdravilna rastlina s pokončnim steblom in modrimi koški je visoka od 30 do 90 cm. Kot rastlina, rastoča v naravi, je ta cvetica v Sloveniji uvrščena na Rdeči seznam praprotnic in semenk kot ranljiva vrsta. Razlog za ogroženost je uporaba herbicidov na njivah, ki so bile v preteklosti najbolj pogosto rastišče modrega glavinca. Plavico danes spet sejemo na zelenjavne vrtove, lepa je tudi na travniku, ki ga pozno kosimo. Rastlina ima rada apnenčasta, dobro prepustna tla in sončno lego. Poleg modro cvetočih rastlin glavinca so v semenskih vrečkah pogosto tudi cvetice drugih odtenkov, od bele do vijoličaste.

Suhe rože so zelo žejne rastline. Foto: Rukman Limbu/Shutterstock

Suha roža

Enoletnne cvetice z imenom suhe rože, ki jih nemara v Sloveniji bolj poznamo iz tradicionalnih suhih šopkov ali venčkov (z botaničnim imenom Bracteantha bracteata, tudi Xerochrysum bracteatum) se v Evropi gojijo že več kot dve stoletji, čeprav izvirajo iz daljne Avstralije. Suhe rože, katerih seme je mogoče kupiti, so po cvetovih in obliki rasti podobne vrtnim marjeticam, vendar imajo njihovi grmički bolj kompaktno rast. Poleg rumenih in belih suhih rož poznamo tudi sorte z rožnatimi, rdečimi in bakrenimi cvetovi, pa tudi drobnocvetne. Pri oskrbi teh cvetic, ki so na vrtovih in v koritih hvaležen okras, pa moramo biti pozorni na neko nasprotje – porezane se kot suho cvetje obdržijo v vsej lepoti, med rastjo pa jih je treba precej obilno zalivati in tudi dognojevati.