Suhe rože so najbolj znane enoletnice za suhe šopke, prepoznavne po koškastih socvetjih raznih barv, rdečih, zlato rumenih, oranžnih, belih in rožnatih. Cvetijo vse poletje in ob dotiku prijetno šelestijo. Vsaka rastlina se razveji in ima več stebel s cvetovi, nekatere vrste zrastejo v višino tudi meter, nekatere le pošteno ped visoko. Izvirajo iz Avstralije.

Semena, ki ga za sadike sejemo spomladi, v vrtnarskih trgovinah ni težko dobiti, se pa prodaja pod različnimi botaničnimi imeni, Helichrysum bracteatum, Xerochrysum bracteatum ali Bracteantha sp. Te cvetice so botaniki dolga razvrščali v rod Helichrysum, pozneje pa prenesli v nov rod Xerochrysum. Bodite pozorni, saj je v semenskih vrečicah lahko seme cvetic različnih barv ali ene same.

Gojenje in sušenje suhe rože

Suhe rože so lepe tudi na vrtni gredici, kjer so pravi magnet za čebele in metulje, v suhih poletjih, kakršno je letošnje, pa jih rada napade pepelasta plesen, podobno kot ognjič. Če od sosede, ki jih ima na vrtu, dobite povabilo, da si jih naberete za šopek in si želite suhega, naberite cvetice, katerih koški so se šele začeli odpirati in jih nato s cvetovi navzdol posušite v senci. 

Uporabite jih lahko tudi v svežih šopkih, ki jih kot običajno postavite v vodo, pri kombiniranju pa pustite domišljiji prosto pot. Tako za suhe kot sezonske šopke je zelo priljubljena kombinacija suhih rož s krilatimi mrežicami, ki jih nekateri bolj poznajo pod imenom statice ali limonium (Limonium sinuatum). Te so pogosto še nekoliko bolj živih barv. Prav posebna je azurno modra različica, ki pri cveticah ni pogosta.

Suhe rože so kar občutljive za nizke temperature, zato jih na prosto sejemo šele maja. Lahko pa jih marca ali aprila posejemo v rastlinjak ali lončke, ki jih do maja obdržimo v zavarovanem prostoru, potem pa presadimo na prosto, na sonce. Prst naj bo raje skromna kot zelo pognojena, a prepustna. Med rastjo zalivamo in odstranjujemo odcvetele cvetove.

!!galerija!!

Za družbo še limonium

V podobnem času kot suhe rože sejemo in presajamo tudi limonium. Po naravi je trajnica, ki izvira iz toplega Sredozemlja, na celini pa jo pri nas na vrtu gojimo kot enoletnico. Namenimo ji dobro odcedna tla in sončno mesto. Suha in vroča poletja so tej cvetlici zelo všeč, saj tudi doma raste na suhih tleh. Modri, beli, rumeni, vijoličasti ali rožnati cvetovi so zbrani v zanimiva socvetja, ki so lokasto upognjena in dajejo šopkom zanimivo obliko. Med rastjo z njimi ni bo posebnih težav, še zlasti če je poletje toplo in suho.

Cvetna stebla, ki jih želimo posušiti, režemo, ko so vsi cvetovi odprti.