Visoke skupine kleom na pogled spominjajo na lataste plamenke (ali floks), a če jih natančno pogledamo, opazimo, da so njihova socvetja bolj »zračna«. Cvetice, ki dosežejo višino od 60 do 120 cm, v nasprotju s plamenkami niso trajnice, temveč zaradi toplih krajev, od koder izhajajo (iz Južne Amerike) pri nas uspevajo kot enoletnice, tj. sezonske okrasne rastline. Se pa predvsem starejše sorte zelo rade same zasejejo (podobno kot turški nageljčki), tako da se v vrtu ohranjajo.
Kleome, ki jih poznamo na vrtovih, izhajajo iz dveh botaničnih vrst, Cleome spinosa in Cleome hassleriana. V našem delu sveta so v vrtovih udomačene že tristo let. Čeprav so enoletnice, kleome naredijo kompaktne, visoke zelene grmičke in so hvaležne arhitekturne rastline. Tako pravimo tistim, ki na mešano zasajenih okrasnih gredah ustvarijo ključni poudarek kompozicije. Zaradi višine in zato, ker v spodnjih delih stebla malce ogolijo, jih sadimo bolj v ozadje. Stare sorte so šle marsikomu na živce zaradi dlakavo lepljivih in trnatih stebel, pa tudi zaradi tega, ker se njihovi sejančki v naslednjem letu navadno pojavljajo tam, kjer si jih ne želimo.
Prav zato so na začetku 21. stoletja v Nemčiji z žlahtnjenjem ustvarili novo sorto Cleome 'Senorita Rosalita', ki cveti svetlo lila. J brez vonja in trnja, manjši, temno zeleni listi ne odpadajo in niso lepljivi. Rastlina je kompaktna, grmasta in nižje razrasti. Bogato in brez prestanka cveti vse poletje, do prve slane, njena semena pa so sterilna. Samosevcev zato ni, a to pomeni tudi, da ne moremo kupiti semena in je posejati, sadike lahko le kupimo ali jih vzgojimo iz potaknjencev, a moramo te potem nekako prezimiti. Žlahtnitelji so pozneje vzgojili še belo cvetočo sorto z enakimi lastnostmi, Cleome 'Senorita Blanca'. Pogosto jo gojijo tudi v velikih cvetličnih loncih. Beli cvetovi se sčasoma obarvajo v nežno rožnate odtenke.
Barvni nabor cvetov je še obsežnejši pri klasičnih kleomah. Paleta je raznolika in je sestavljena iz naslednjih odtenkov: bele, vijolične, lila, rumene, oranžne in različnih nians rožnate.
Obdobje cvetenja pajkovk se začne pozno spomladi in traja do jeseni. So zdrave enoletnice. Imajo poseben vonj, zaradi katerega je v okolici opaziti manj parazitov in nevarnih žuželk. Za gojenje nezahtevne rastline dobro uspevajo v vseh tipih tal, na sončnem in dobro odcednem mestu. Nekoliko manj bujno cvetijo v polsenci.