Če sledite smernicam, je lahko ena od barv privlačen vijolično modri odtenek, ki ga je družba Pantone pod imenom Very Peri razglasila za barvo leta 2022.

Rastline v barvi letošnjega leta

Vijolično modra barva leta naj bi simbolizirala svežino, energijo in zanesljivost. Izbira rastlin bo neizmerna, saj je tako pri enoletnicah kot pri trajnicah paleta cvetov v modri z rdečkastim podtonom bogata. Ste tudi vi najprej pomislili na starinske vrtne hortenzije, kadulje, sivke, zimzelen, krvomočnico 'Rozzane', kroglaste okrasne luke pri trajnicah in paleto milijonskih zvončkov in petunij pri sezonskem cvetju?

Manj znane toploljubne sezonske cvetice v tej barvi so isotome (npr. Laurentia axillaris 'Mintaka Blue'), ki izhajajo iz Avstralije in imajo kot zvezdice drobne cvetke na tankih pecljih. Morda jih v vrtnarijah redkeje opazimo, saj sredi pomladi, ko v glavnem sadimo balkonske rastline, še ne cvetijo. Odločimo se lahko tudi za okrasni slak (Convolvulus) v tem odtenku, za krompirjevko (Solanum rantonnetii), modro cvetočo bakopo ali prelepo gorsko baziliko.

Pri strukturnih rastlinah, s katerimi boste kombinirali vijolično modro barvo, se lahko odločite za takšne, pri katerih imajo tudi listi nekaj rdečkastega nadiha.

Če boste za drugo vodilno barvo zasaditev izbrali belo, boste s tem zagotovili eleganco in umirjenost, sicer pa imate proste roke, saj je namen barvnih kombinacij, da v nas zbujajo veselje. Pri ustvarjanju zasaditev je bolj odločilno, da izbirate rastline, ki imajo podobne zahteve po soncu, toploti in vodi in da se njihova razrast in oblika dopolnjujeta, tako da imajo vse dovolj prostora.

Zadnja leta smernice narekujejo sajenje rastlin, ki so preproste za vzdrževanje in imajo poleg okrasne še dodatno vrednost, kot so vonj, užitnost ali korist za sosednje rastline. Poleg vedno novih vrst in sort so v uporabi tudi tradicionalne vrste.

!!galerija!!

Je res treba počakati, da minejo ledeni možje?

Lepa sezonska zasaditev se začne s kakovost­nimi sadikami, ki niso doživele stresa. Pri tem naj opozorimo, da so mnoge od najpogosteje uporabljenih cvetic precej toploljubne rastline, ki izhajajo iz tropskih in subtropskih območij, zato jih sadimo ali prestavljamo na prosto šele po ledenih možeh, ko res ni pričakovati več slane.

Primeren čas, da na prosto postavimo korita s sezonskimi zasaditvami, je odvisen od vrste okrasnih rastlin. Na nočni hlad so najbolj občutljivi begonije, mlečki in pisanolist­ne okrasne koprive, ki ne marajo temperature pod 10 stopinj Celzija.

Dobro razvit in zdrav koreninski sistem je prepleten z vidnimi belimi koreninami in drži zemeljski substrat skupaj. Le takšna rastlina dobro prenese presajanje. Pomembno je, da prvih nekaj dni po sajenju mlade rastline privajamo na razmere. Po­stavimo jih v zavetje hiš, kjer ne bodo neposredno na soncu.

Sajenje sezonskega cvetja v korita z vodno rezervo nam olajša poletno oskrbo z vodo. Vendar je le redkokatero tako veliko, da je v njem tudi dovolj substrata, ki zadržuje vlago. Rože v koritu z vodno rezervo bodo dobro uspevale, če jih bomo vsaj nekaj tednov, dokler ne poženejo korenin do dna posode, zalivali z vrha. Pozneje pa lahko z vodo napolnimo za to namenjeni rezervoar in nam jih res ne bo treba zalivati vsak dan.

Za kombiniranje z drugim cvetjem mora biti pri sadikah vsaj nakazana barva cveta. Seveda si barvno kombinacijo lahko pri­bližno predstavljamo, če značilnosti izbranih rastlin dobro poznamo.

Vrtnarji priporočajo, da za osrednji del sezonske zasaditve vedno uporabimo preizkušene rastline in jim v sezoni dodamo le eno ali dve novosti. Veliko ljudi vztraja pri tradicionalnih rastlinah, ker so se prav te izkazale za najmanj občutljive, zato bi se jim bilo škoda odpovedati. Cvetoče bogastvo pelargonij, begonij in petunij, s katerimi imamo dobre izkušnje, je namreč mogoče lepo vključiti v moderne zasaditve skupaj s travami in novejšimi strukturnimi rastlinami.

SAJENJE IN OSKRBA

Izbira sadik: lonček naj bo dobro preraščen s svetlimi koreninami, o zdravem koreninskem spletu priča razraščen nadzem­ni del. Rastline ne smejo imeti znamenj bolezni in škodljivcev, kak cvet je dobrodošel, da se prepričamo o barvi.
Posoda: glinena bolje varuje korenine pred pregrevanjem kot plastična, a zaradi poroznosti zahteva pogostejše zalivanje. Če postavimo plastična korita z vodno rezervo na južno lego, ne polnimo rezervoarja po vrha, da se voda ne bi pretirano ogrela, raje dodajamo manjše količine.
Zemlja: izberemo kakovosten vrtnarski substrat, v nizkocenovnih pogosto ni vseh elementov, ki jih rastlina potrebuje za začetno rast. Z mešanjem z vrtno zemljo tvegamo vnos škodljivcev. Petunije, milijonske zvončke, surfinije, brahikome in modri čudež sadimo v namenski substrat za surfinije, druge v običajen substrat za neposredno sajenje. Pri kombinacijah vedno izberemo substrat za najzahtevnejšo rastlino, pri okrasnih združbah z zelišči in vrtninami ekološkega.
Gnojenje: rastline začnemo dognojevati tri tedne po sajenju, s tekočim gnojilom za cvet, za list ali kombiniranim. Vrste, ki rastejo v substratu za surfinije, potrebujejo posebno gnojilo. Manjša ko je rastlina, manj gnojenja potrebuje (podobno kot velja za vodo). V času intenzivne rasti dognojujemo enkrat do dvakrat na teden. V dežju se gnojila hitreje izpirajo. Kombinacije, ki vključujejo vrtnine in zelišča, dognojujemo z ekološkimi organskimi gnojili.
Zalivanje: pogostost je odvisna od temperatur, izpostavljenosti soncu, vrste rastline. Te potrebujejo vodo, če je zemlja suha, ko vanjo do konca porinemo prst; vlažnost preverimo vsaj na dveh mestih. V hudi pripeki bo kdaj treba zalivati dvakrat na dan, na senčni strani hiše morda enkrat na deset dni. Rastline v koritih z vodno rezervo prve tri tedne po sajenju zalivamo od zgoraj, saj korenine še ne dosegajo spodnje, vlažne plasti zemlje. Zalivamo s postano, na temperaturo okolja ogreto vodo; rastlin ne močimo po listih, vedno zalivamo zemljo.
Rezanje: pri bujno rastočih kombinacijah moramo večkrat poseči po škarjah, da ohranimo skladno obliko in preprečimo, da bi strukturne rastline prerasle cvetove osrednjih rastlin.