Kako na majhnem balkonu pridelati eko vrtnine

To je že šesta knjiga, ki jo je agronomka po poklicu in eko vrtnarka po duši napisala za ljubiteljske vrtnarje. Zdaj se je po desetletju odločila, da napiše nov priročnik za vrtnarjenje na balkonu, prilagojen novemu, hitremu načinu življenja, sortam vrtnin, selekcioniranim za gojenje na balkonih in terasah, spremenjenim podnebnim razmeram in številnim izkušnjam, ki jih je pridobila. V njem se je namenoma omejila na majhne balkone, saj moramo na njih izbirati preudarno in previd­no, a kot med drugim priča božični krompir, se na njih ne srečujemo le z omejitvami, temveč tudi s kakšno prednostjo.

Kolumna Jerneje Jošar: Zelenjava za jesen in zimo v loncih in koritih

Knjiga opisuje predvsem ureditev majhnih balkonov. Foto Mladinska knjiga

Ker je avtorica tudi ljubiteljica vsega lepega, v knjigi ne svetuje le tistim, ki si želijo svežine in okusa doma pridelanih vrtnih, temveč vsem, ki bi na balkonu radi ustvarili navdihujoč kotiček za umirjanje od stresnega vsakdanjika. Čeprav bo morda nastajal več sezon, potrebujejo prave informacije in načrt.

Posebnosti balkonskega vrta

Med osnovami vrtnarjenja na balkonu, ki so zajete v prvem poglavju, se tako poleg načrtovanja seznanimo z različnimi prednostmi ozelenitve balkona; z naborom rastlin, ki dobro uspevajo na njem; ukrepi, s katerimi balkon preuredimo v vrt; koraki, ki nas pripeljejo do želenega sloga; z izbiro pravšnje posode in opor; substrati, dodatki in gnojili; osnovami gojenja sadik in setve na prostem; tehnikami namakanja, ki nam olajšajo oskrbo rastlin, ter z zaščito pred boleznimi, škodljivci in mrazom.

Agronomka in eko vrtnarka Jerneja Jošar piše tudi o tem, kako balkonski vrt spremenimo v sproščajoč kotiček. Foto arhiv Jerneje Jošar

Ker je med tistimi, ki bi si radi uredili balkonski vrt, več začetnikov kot izkušenih vrtnarjev, ki se jim je »vrtna oaza« morda skrčila zaradi preselitve, je zelo dobrodošlo, da so tako osnovne stvari, kot je setev v lončke za sadike ali korita, po korakih ponazorjene z velikimi fotografijami. Za začetnike namreč ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, pomembnih je veliko podrobnosti, denimo, kako s prsti narediti setvene jamice v lahni substrat, kako setev zaliti, da curek ne odplakne semen ali jih zabije v globino, kako prijeti prosojne rastlinice med pikiranjem ali kakšne so njihove koreninice v prvih tednih po setvi. Nasploh so fotografije del priročnika, ki nas nagovarja z dostopnimi zgledi in lepoto.

Nabor in oskrba rastlin

Osrednje poglavje nas vodi skozi potrebe vrtnin in dišavnic oz. zelišč, ki jim namenimo prostor na balkonu. Pri vsaki so navedeni podatki o velikosti lonca, potrebah po hranilih, legi, napotki, kdaj in kako vzgojimo lastne sadike ter kako rastline presajamo na prosto, kako jih oskrbujemo in kako pobiramo pridelek.

Pri nekaterih vrtninah, kot so paradižnik, jajčevci, čiliji in druge plodovke, so navedene značilnosti sort, ki so zaradi oblike rasti primernejše za balkon. Pri teh so grmički bolj zbite, kompaktnejše in nižje rasti, s trdnejšim steblom in manjšimi presledki med listi, kar ima na balkonu več prednosti. Ne samo da zavzamejo manj prostora, laže tudi prenesejo veter, ki se na balkonu obnaša drugače kot na vrtu, prihranjena so nam nekatera opravila, pri paradižniku denimo odstranjevanje stranskih poganjkov oz. zalistnikov.

Velik razdelek je namenjen tudi dišavnicam in zeliščem, saj dobijo na balkonu posebno vlogo – ne le zato, ker jih imamo pri kuhi dobesedno pri roki, njihova razporeditev med vrtninami in okrasnimi rastlinami je pomembna tudi zato, ker jih ščiti pred boleznimi in škodljivci, jim okrepi okus ter s cvetenjem privablja opraševalce. Poleg tega vse dišavnice niso enoletnice in dveletnice – trajnice med njimi je dobro oskrbeti tako, da njihove korenine v loncih, kjer so čez zimo bolj izpostavljene kot v vrtnih tleh, dobro preživijo do pomladi. In potem so tu še pogojno trajne dišavnice, kot so limonska trava, lovor ali stevija, ki lahko ostanejo na prostem le v zelo milih zimah, drugače jih moramo prenesti v svetel, hladen notranji prostor. Če takšnega prostora nimamo, si lovorjevega drevesca najbrž ne bomo omislili …

Foto arhiv Jerneje Jošar

Ni mrtve sezone

Zadnje poglavje priročnika je namenjeno opravilom na balkonskem vrtu po mesecih v letu. Po avtoričinih izkušnjah tu ni mrtve sezone, če so med našim naborom zelenjave v loncih tudi prezimne vrste, imamo vedno kaj pobirati, poleg tega se že kmalu po novem letu v stanovanju začnejo priprave za vzgojo sadik najzgodnejših vrtnin … Na balkonskem vrtu lahko tudi sredi zime, zaviti v odejo, spijemo skodelico kave in občudujemo cvetoče rastline: mačehe, teloh in resje …

Najpomembnejši »tehnični« podatki, povezani s praktičnim delom, ki ga imamo na balkonskem vrtu ali zanj, so povzeti v osmih preglednicah, iz katerih pomembni podatki »skočijo« bolj kot iz besedila.

Prisluhnite podkastu z avtorico knjige Jernejo Jošar in permakulturno načrtovalko Jitko Hreščak: