
Če je vaš vrt majhen in nimate otrok, ni zadržkov za to, da bi se odpovedali trati. Z njo je navadno veliko dela, in če si ne predstavljate vsakotedenske košnje, si raje omislite široke obrobne grede, v središču pa tlakovano območje za sedežno skupino, peščeno površino ali s kakovostnimi lesenimi podnicami pokrito »podaljšano teraso«.
Izberite rastline, ki so primerne za vaša tla in razmere na rastišču. Tako na primer sivke sodijo na sončen vrt s suho, peščeno zemljo, medtem ko imajo sibirske perunike rade celo nekoliko »močvirske razmere«. Skupaj z vrtnim svetovalcem ali s pomočjo literature analizirajte razmere na svojem vrtu: pozorni bodite na količino svetlobe, vrsto tal in možnosti za namakanje, na drugi strani pa naredite tudi svoj izbor barv in ljubih rastlin. Ni težjega kot vzdrževati zdravje in obstojnost rastline, ki jo silimo rasti v neprimernih razmerah.
Splošno pravilo je, da je za velike posode z rastlinami lažje skrbeti kot za majhne. Zemlja v majhnem loncu se hitro izsuši, zato moramo rastline veliko pogosteje zalivati. Če živite v mestu in premorete le atrij, balkon ali teraso, zasadite kombinacije okrasnih rastlin v korita ali visoke grede.
Naj bo sajenje preprosto – za ogrodje zasaditve izberite grmovnice in zimzelene rastline. Grmi imajo dolgo življenjsko dobo in jih ni treba vsako leto zamenjevati. Zimzelene rastline, kot so denimo veliki zimzelen, okrasna trava šaš in teloh, so videti lepo vse leto, pa še listja vam ni treba čistiti. Zimzelene so lahko tudi grmovnice, denimo fotinija ali lovorikovec. Razmislite tudi o pokrovnih rastlinah, ki v nekaj sezonah prerastejo tla in tako nadomestijo travo ter preprečijo rast plevela (npr. debelačka, pokrovni timijan, korziška meta).
Izberite rastline z dopolnjujočimi se teksturami in barvami za celoletni učinek (na primer rastlino z okroglimi sijočimi listi zasadite blizu trav s fino teksturo), da vam ne bo treba dodajati sezonskih cvetočih rastlin, ki bi kombinacije popestrile z barvo.
Pri vrtninah, okrasnih rastlinah in pri sadnem drevju vedno izberite odporne sorte. Tako denimo obstajajo na krompirjevo plesen manj občutljive ali celo odporne sorte krompirja ali paradižnika (pri paradižniku so najbolj odporne sorte češnjevcev), jablane, odporne na škrlup in pepelasto plesen, ali vrtnice, pri katerih nam za zdrave liste ni treba skrbeti z nenehnim škropljenjem. Pri nakupu sadike vrtnice bodrite pozorni na oznako ADR, ki pomeni, da je določena sorta vrtnice prestal triletno testiranje v rožnih vrtovih po vsej Nemčiji – rastne razmere v tej državi so namreč primerljive z osrednjo Slovenijo.
Plezalke so simpatičen način za razširitev vrtnega prostora. Z njimi kar najbolje izkoristite zidove, ograje ali celo drevesa. Izberite samooprijemljive plezalke, za katere vam ni treba postavljati opore, kot so bršljan, divja trta in plezajoča hortenzija. Če gre za zid ali obstoječo ograjo, obdelajte ali obarvajte površino pred sajenjem rastline tako, da bo vzdrževanja čim manj.
Če se naučite ljubiti nepopolnost, boste uživali tudi v manj »sfriziranem« neformalnem vrtu. Tudi takšnega lahko oblikujete: razpoke med neravnimi tlakovci lahko posejete s prekrivnim timijanom, kotiček za posedanje bo hladnejši, če ga umestite med bujno zasaditev, čez cvetoči travnik pa lahko pokosite le nekaj potk.