Močno cvetoče rastline so primerne za južno lego, zaradi bujne rasti pa potrebujejo tudi dovolj prostorno rastišče, sajenje v korita je le zasilna rešitev. Pri nekaterih ima cvetje močan vonj, obletavajo ga opraševalci, medijo in smetijo tla pod seboj. Saj tudi z zelenimi vzpenjavkami, kot so kivi, trta in hmelj, ni dosti drugače, ob cvetenju vetrič tudi z njih otresa smeti, praviloma pa hitro naredijo senco in z njimi ni večjih težav. Predvsem kraljica med popenjavimi rastlinami, vrtnica, je občutljiva gospa, rada je urejena in za cvetočo senčnico moramo izbrati odporno sorto z vso sezono zdravimi listi.

Pri izbiri vzpenjavke za cvetočo senco moramo upoštevati, kdaj nam bo dajala senco, ali ji lahko zagotovimo primerno rastišče, biti moramo pozorni na ekološki vidik, saj si ne želimo škropljenja rastline, pod katero sedimo, in pred saditvijo postaviti zanesljivo oporo, ki se sklada z videzom hiše. Ker vam nameravamo v nadaljevanju predstaviti senčnico z vrtnicami, glicinijami in jasminovo trobljo, ki imajo zelo močne ali pa trnaste poganjke, za improviziranje z oporo ne bo časa.

Vrtnice: popenjavke in ramblerji

Če se za vrtnico za pergolo šele odločate, morate poznati razliko med popenjavkami in pravimi plezalkami, ki jim pravimo tudi ramblerji. Predstavnice druge skupine potrebujejo neprimerljivo več prostora, tudi oskrba je zelo drugačna kot pri popenjavkah. Pri obojih se moramo pozanimati o zdravju sorte, in to ne pri trgovcu, temveč pri lastniku enake vrtnice v bližini ali strokovnjaku. Vrtnice potrebujejo globoka hranljiva, vedno vlažna tla in redno zalivanje.

Popenjavke zrastejo od dva do štiri metre in imajo toga stebla, zanje moramo na vrtu urediti oporo, bodisi rožne loke, letvene križe ob fasadi bodisi pergolo, ob katero jih privezujemo. Pri njih sta vezanje in rez zelo pomembna. Sorte se po obliki in velikosti cvetov razlikujejo. Cvetijo enkrat ali večkrat v sezoni. Ena najslavnejših popenjavk je nežno rožnata sorta 'New Dawn', med neštetimi predstavnicami pa omenimo temno vijoličasto dišečo sorto s polnjenimi cvetovi 'Rose de Resht', odporno rdečo 'Amadeus', rumenocvetno 'Golden Gate' ali pa burbonko z močno rožnatimi cvetovi 'Zéphirine Drouhin'.

Kdor si popenjavo vrtnico na pergoli bolj kot zaradi sence omisli zaradi gosposkega cvetenja, jo lahko za več sence kombinira s kovačnikom, trto, bršljanom ali cvetočim srobotom, a mora paziti, da bo razrast vrst uravnotežena, da ena ne bo zatirala drugih.

Plezalke ali ramblerji v odraslosti zrastejo tudi več kot 10 metrov visoko. Večina jih cveti enkrat v letu, imajo upogljiva stebla z velikimi skupinami manjših cvetov, bujno rastejo in se z bujnimi trnatimi rozgami oprijemajo drevesnih vej ali konstrukcije. Z njimi lahko prekrijemo ne samo pergolo, temveč celo hišo ali drevo. V primerjavi s popenjavkami bodo dali več sence, a jih bomo morali krotiti.

Med starimi ramblerji omenimo 'Paul's Himalayans Musk' in Roso multifloro, oba belo­rožnata. V to skupino sodijo tudi banksije (Rosa banksia), breztrnate vrtnice s slapovi rumenih, belih ali rožnatih cvetov, ki pa so primerne le za primorsko podnebje. Znane plezalke so tudi 'Dorothy Perkins', stara sorta s temnimi rožnatimi cvetovi, 'American Pillar' z rožnatimi cvetovi, dehteča 'Frances E Lester' s cvetovi kremne barve in rožnat ali bel rambler 'Kew'.

!!galerija!!

Glicinija – pod slapom socvetij

Glicinije ali visterije izvirajo z Daljnega vhoda in iz Severne Amerike, v okrasnem vrtu sta najbolj cenjeni kitajska (Wisteria sinensis) in japonska glicinija (Wisteria floribunda). Za drugo so značilna veliko daljša, tudi do 80 cm dolga socvetja, najbolj presenetljiva razlika med vrstama pa je, kako se ovijata okoli opore. Medtem ko se poganjki japonske glicinije ovijajo v smeri urnega kazalca, se pri kitajski v smeri, nasprotni od urnega kazalca. V naših krajih se najpogosteje sadi kitajska glicinija.

Sukanju in intenzivni rasti debla in stranskih poganjkov lahko pripišemo sposobnost te olesenele ovijalke, da deformira premalo trdno oporo. Najboljša možnost je trdna jeklena konstrukcija. Če je ne obrezujemo redno, dosežejo poganjki tudi 20 met­rov dolžine.

Tam, kjer nameravamo posaditi glicinijo, morajo biti tla globoka, ker razvije močan, celo agresiven koreninski sistem, čim dlje naj bo od temeljev stavbe, napeljav, če se temu ne morete izogniti, pa v sadilno jamo vstavite valovito ploščo, dolgo približno 1,8 metra in široko meter. V primerjavi z vrt­nico odrasla glicinija dobro prenaša sušo, saj ima globoke korenine.

Jasminova troblja

Za preraščanje pergol je zelo uporabna tudi jasminova troblja (Campsis radicans), listopadna vzpenjavka, ki jo sadimo zaradi lepih rdečih, rumenih ali oranžnih trobentastih cvetov, ki se odpirajo od julija do septembra. Njeni poganjki, ki se v kaskadah spuščajo z opore, so gosto olistani in naredijo pošteno senco. V dolžino dosežejo tudi do osem metrov. Ustrezajo ji sončna do delno senčna lega in vlažno rastišče. Pogosteje jo sadijo na Primorskem, kjer zaradi sonca bujneje raste in cveti, uspeva pa tudi na sončnih legah v notranjosti Slovenije. V prvih letih napreduje počasi, najpozneje po petem letu pa začne rasti hitreje. Če je ne obrezujemo redno, nam lahko hitro uide izpod nadzora.