Kako sadimo paradižnik

Kako sadimo

Pri presajanju paradižnika najprej poskrbimo za oporo. Uporabimo močne kole, najbolje lesene, in jih zapičimo globoko v tla. Ob opori naredimo globoko jamico. Če so tla suha, najprej dobro zalijemo, šele nato posadimo sadiko. Paradižnik sadimo globoko, polovica sadike naj bo v zemlji. Prej odstranimo liste po spodnjem delu stebla, najbolje nekaj dni prej, da se rane zacelijo. Previsoke sadike posadimo še globlje ali pa spodnji del stebla previdno upognemo in ga položimo vodoravno v jamico. Nato zalijemo vsako sadiko, in kar je zelo pomembno, tudi vso gredico. Tako rastlino že na začetku spodbudimo, da bo korenine razraščala globlje in širše. Tla pokrijemo z zastirko iz slame, sena, listja, trstikovca, ki bo ohranjala vlago v njih.

Nega

Paradižnik sproti privezujemo k opori. Odstranjujemo zalistnike – to so stranski poganjki, ki odganjajo v pazduhah listov. Z njihovim odstranjevanjem poskrbimo, da rast ni pregosta. Če se da, opravimo to delo na dan za cvet ali plod. S tem spodbujamo rastlino, da tvori večje plodove in nastavi več cvetnih nastavkov. Zalistnike odstranjujemo, ko so še majhni, veliki do 5 cm. Večji so, večja ranica ostane in več je možnosti za razvoj bolezni. Grmičaste sorte ne po­trebujejo opore, tudi zalistnikov ne odstranjujemo.

Zalivanje

Tla pokrijemo z zastirko, da preprečimo izsuševanje. Zalivamo redko, a takrat obilno, da so tla namočena vsaj 20 cm v globino. To lahko preverimo tako, da čez nekaj časa z lopato ali motiko odgrnemo prst. Takšno zalivanje povzroči, da se koreninski sistem razvije globoko in zagotavlja rastlini vodo tudi v času naše odsotnosti ali pomanjkanja padavin. Nikar ne zalivajte vsak dan z majhno količino vode.

Ko začnejo dozorevati plodovi, je pomembno, da zalivamo manj. S tem preprečimo hitro debeljenje, ki povzroči pokanje plodov. V tej fazi paradižnik, ki ni samo »napojen« z vodo (ponavadi pretiravamo tudi z gnojenjem), občutno izboljša okus.

Mešani posevki in kolobar

Med sadikami paradižnika pustimo vsaj 60 cm razmika, da bo zrak dobro krožil, na rastlinah pa se ne bo zadrževala vlaga. Kljub vsemu vmes posadimo rastline, ki mu godijo. Tla pod njim lahko popolnoma pre­krijejo kapucinke in tako preprečujejo rast plevela in izsuševanje prsti. K paradižniku posadimo baziliko, ki bo zboljšala okus plodov, ali stevijo, zaradi katere bodo slajši.

Dobri sosedi paradižnika so: bob, bučke, cvetača, čebula, česen, črna redkev, endivija, fižol, hren, kolerabica, korenček, kumare, motovilec, peteršilj, por, radič, redkvica, repa, solata, sladka koruza, šparglji, špinača, zelena. Ob njega pa ne sadimo: brokolija, brstičnega ohrovta, listnatega ohrovta, ohrovta, zelja, graha, jajčevca, krompirja, paprike, rdeče pese in sladkega komarčka.

Pazimo, da ne paradižnika ne njegovih sorodnic (paprike, jajčevca, feferonov, krompirja) ne sadimo na isto gredo vsaj štiri leta.

Kalij

Paradižnik potrebuje veliko kalija. Pomemben je za kakovost cvetov in plodov ter za splošno odpornost rastlin. Nekateri svetujejo dodajanje lesnega pepela, naredimo pa si lahko tudi rastlinska tekoča gnojila iz navadnega gabeza. Bogati s kalijem so tudi nekateri pleveli, ki jih najdemo na vrtu, navadna zvezdica, bela metlika, navadni tolščak, trpotec.

Iz njih naredimo prevrelko: 500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.

Kalcij

Odmiranje tkiva na spodnjem delu plodov je tipičen znak pomanjkanja kalcija. Eden od priljubljenih nasvetov, kako rastlini dodati kalcij, so zdrobljene jajčne lupine, ki jih primešamo v zemljo h koreninam. Vendar rastline nimajo mehanizmov, s katerimi bi lahko uporabile kalcij iz jajčne lupine. Verjetno ste že kdaj naleteli na lupine tam, kamor ste jih položili pred meseci. Le korist­ne glive s svojimi encimi raztapljajo kalcij in ga naredijo dostopnega rastlinam. Zato pripravite kakovosten kompost, v katerem bo velika pestrost gliv, in v kompostni kup pomešajte v prah zmlete jajčne lupine.

V povezavi s kalcijem je težava tudi poletna vročina, saj ga korenine takrat niso sposobne črpati iz zemlje in pripeljati do plodov. Zato ga poleti dodajamo rastlinam skozi liste. Lahko kupimo pripravke za ta namen ali pa škropimo s surovim nepasteriziranim mlekom ali sirotko, razredčenim z vodo v razmerju 1 : 1. Škropimo, preden se pojavijo težave zaradi vročine. Pripravek pomaga varovati rastline tudi pred boleznimi, pred krompirjevo plesnijo, črno listno pegavostjo, okroglo listno pegavostjo.

Magnezij – epsomska ali grenka sol

Paradižnik (tudi paprika in vrtnice) imajo dvakrat večje potrebe po magneziju od drugih gojenih rastlin. Znaki pomanjkanja se kažejo v razbarvanju listov, saj je magnezij ključen element pri tvorjenju klorofila. Predeli med listnimi žilami porumenijo, nato listi odpadejo. Velikokrat se listi tudi zvijajo. Upočasni ali celo ustavi se cvetenje in tvorjenje plodov. Za to imamo vrtičkarji na voljo povsem naravno rešitev – grenko ali epsomsko sol.

Epsomska oziroma grenka sol je naravni mineral, ki so ga odkrili v angleški pokrajini Epsom. Kemično je to magnezijev sulfat (MgSO4). Vsebuje približno 10 odstotkov magnezija in 13 odstotkov žvepla. Vrtnarji jo že stoletja dodajajo paradižniku, paprikam in vrtnicam, ker tako naredijo več cvetov in plodov, rastline so bolj zelene in pridelek je večji, plodovi okusnejši.

Rastline zalijemo z raztopino grenke soli že ob presajanju in pozneje vsakih nekaj tednov. Ob cvetenju in nastavljanju plodov lahko z njo tudi škropimo rastline.

Preventiva pred krompirjevo plesnijo

Za razvoj krompirjeve plesni, ki zelo ogroža paradižnik, so pogoj temperature od 20 do 30 °C in nekaj ur omočeni listi. Temu se ne moremo izogniti, lahko pa pomagamo preprečiti najhujše po svojih močeh. Ko se bolezen že pojavi, je težko ukrepati. Zato delujemo preventivno. Rastline škropimo s pripravki za krepitev rastlin vsakih 14 dni oziroma takoj po dežju.

Pripravek za krepitev rastlin iz njivske preslice, kopriv in kamilic: Pol kilograma sveže ali sto gramov suhe zeli prelijemo s petimi litri hladne vode in pustimo stati dan do dva. Nato tekočino precedimo. Pripravka, narejenega iz koprive, pred škropljenjem ni treba redčiti, pripravek iz njivske preslice redčimo z vodo v razmerju 1 : 3, iz kamilice pa v razmerju 1 : 5. Škropimo po rastlinah v oblačnem vremenu.

Pripravki iz sode bikarbone: Jušno žlico sode bikarbone, 2,5 žlice rastlinskega olja in 4 l tople vode počasi mešamo, dodamo kap­ljico ekološkega detergenta za pomivanje posode in nekaj kapljic eteričnega olja cimeta. Namesto eteričnega olja lahko dodamo tri žličke cimeta v prahu, ki smo jih prekuhali v malo vode. Dobro premešamo in rastline izdatno poškropimo, da jih dodobra omočimo. Vedno škropimo zvečer. Pozor: koncentracija sode bikarbone ne sme biti višja od 0,5 odstotka, to je 25 g sode bikarbone v 5 l vode. Močnejša koncentracija lahko uniči rastline.