Kurja črevca – plevel, ki ga je hvalil že pater Ašič

Po drugi strani pa so mlade rastline navadne zvezdice (latinsko Stellaeria media) med najbolj cenjeno »divjo hrano«, samoniklimi rastlinami, ki jih lahko naberemo na naših travnikih in v gozdovih. Njeni sveži poganjki vsebujejo veliko vitamina C, mineralov in vitaminov, priljubljene so kot dodatki solatam ali v pestu. Kot zdravilno zel, ki pomaga lajšati marsikatero tegobo, je kurja črevca zelo čislal pater Simon Ašič. Uporabljamo ga kot krepčilo po bolezni, zoper podplutbe, suh kašelj, njegova posebnost je, da pomaga tudi pri absorpciji hranil iz druge hrane, ki jo uživamo hkrati z njo.

Rastlino lahko jemo surovo v solati, jo namočimo v kis ali pripravimo tinkturo. Sušena za čaj ni tako učinkovita, saj se veliko njenih učinkovin s sušenjem izgubi.

Po drugi strani pa so kurja črevca nadležen plevel, morda bolj za velike pridelovalce solatnic, saj lahko njihov preplet na pridelovalni površini zaduši razvoj mladih žitnih bilk, podobno je s površino, na kateri je motovilec posejan kar povprek. Na vrtu pa obvladovanje rasti te rastline ne bi smel biti prehud problem, če poznamo lastnosti te rastline. Potrebne pa je malce vztrajnosti.

Sicer pa, saj veste, kako je s pleveli: so prijazne normalne rastline, ki zrastejo ob napačnem času na napačnem kraju. Se pravi, na vrtu tam, kje jih ne maramo. Niso samo kurja črevca taka nadloga te vrste, pomislimo samo na regrat, na katerega smo Slovenci nori v solati, manj pa na vrtni poti ali celo na gredicah.

V sušnem poletju uberite pri pletju srednjo pot, saj kurja črevca ohranjajo vlago v tleh. Foto: Iva/Shutterstock

Botanične lastnosti kurjih črevc

Kurja črevca so nežna, tanka enoletna rastlina, ki ima ob steblu nanizane jajčaste, koničaste liste, njihova stebla pa hitro rastejo in se močno razvejajo, tako da naredijo na vrtnih tleh pravo blazinico. Če jim ustreza, se razraščajo med rastlinami pri tleh, majhne so lahko tudi bolj pokončne. Imajo drobne bele zvezdaste cvetove. V milih zimah rade prezimijo in na gredicah med solato celo cvetijo!

A kljub temu na vrtu, kjer jih tudi odstranjujemo, ne rastejo kar naprej ena in ista. Obnavljajo se z vedno novim semenom, ki kot rečeno, dozorijo zelo hitro. Plodovi, glavice, so drobni, jajčaste oblike. Ena rastlina cveti do štirikrat na leto, na njej pa lahko dozori do 15. 000 semen. Menda ostanejo sposobna preživeti v tleh do 25 let, ko jih z obdelavo prinesemo na površje, pa kmalu vzklijejo in vsebujejo veliko semen. Rastlina se včasih tudi vegetativno razmnožuje z ukoreninjanjem plazečih se stebel.

Takšni so nežni cvetki navadne zvezdice. Foto Simona Pavan/Shutterstock

Praktične lastnosti kurjih črevc

• Kurja črevca imajo rada vlažna, rodovitna in hranljiva vrtna tla, medtem ko na s pesticidi tretiranih površinah hitro izgine. S tem, da rastejo na vrtu, nam torej tudi sporočajo nekaj o tleh.
• S poleglo rastjo varujejo tla pred zbijanjem zaradi padavin, v sušnem obdobju pa celo ohranjajo vlago v tleh. Pri odstranjevanju velja torej ubrati neko srednjo pot.
• Če nam kurja črevca »uidejo« v skledo solate z vrta, si z okusom ne bomo pokvarili užitka ob kosilu, če spremenimo miselnost, jih bomo morda začeli uvrščati med običajno hrano.

Pesto iz kurjih črevc. Foto: Iva/Shutterstock

Odstranjevanje in obvladovanje

• Nekateri vrtičkarji bi tudi pri kurjih črevcih najraje posegli po herbicidih. Na srečo se proizvajalkam teh strupenih kemičnih uničevalcev nezaželenih rastlin registracija za gojenje zelenjave in okrasnih rastlin ne splača. Najbrž se zavedamo, da bi njihova uporaba pri gojenju vrtnin pomenila: iz grede na mizo.
• Kurja črevca je - tako kot drugi plevel - z roko najbolje odstranjevati, ko je zemlja vlažna. Fino je, če to pri majhnih rastlinah naredimo, takoj ko jih opazimo, dokler še ne cvetijo in semenijo. Lahko jih pulimo ročno, koreninice jim bomo dvignili s plitvim rahljanjem (motičica, trirogeljnik) ali spodrezali s spodrezovalnikom plevela.
• Zelo koristno je, če solatnice, zlasti pa prezimne posevke, posejemo v vrste, da bomo medvrstni prostor s primernim orodjem na hitro opleli ali vsaj postrgali. Če so motovilec, zimska solata ali špinača posejani na povprek, je edina možnost pletje.
• Svetovalka za vrtnarstvo Miša Pušenjak za večje površine svetuje poskus s slepo setvijo. To naredimo tako, da površino pripravimo pribl. 14 dni pred nameravano setvijo ali presajanjem. Medtem bodo semenski pleveli, to je tisti, ki se večinoma razmnožujejo s setvijo, vzkalili prej in jih bomo lahko uničili z navadno predsetveno obdelavo (na vrtu bomo površino še enkrat pregrabili).