Posejani regrat lahko režemo večkrat zapored, če ne poškodujemo srčka rastline.
Regrat lahko tudi gojimo na gredicah
Medtem ko je v Sloveniji nabiranje regrata za solato razširjeno spomladi, preden zacveti, pa tudi jeseni, ko znova odžene mlade liste, je manj znano, da ga lahko tudi gojimo na gredicah, celo v balkonskih koritih. Pridelek da hitro.
Gojenje regrata je pri nas redko, saj se ljubiteljem te zelenjave zdi, da imajo dostop do njega na čistih travnikih. Gojenje je vsekakor primerno za tiste, ki želijo imeti popoln nadzor nad tem, na kakšnih tleh je rasel.
Seme kupimo ali naberemo
Regratovo seme lahko kupimo v bolje založenih vrtnih centrih in na spletu. V Evropi je pridelava na vrtovih najbolj razširjena v Franciji, od koder prihajajo sorte z manj grenčine v listih. Če ga nameravamo kupiti pri tujih ponudnikih semena, bodimo pozorni na njegovo latinsko ime (Taraxacum oz. Taraxacum officinale za navadni regrat, ki je v Sloveniji najbolj razširjen), da ga ne bi po fotografiji zamenjali za cikorijo ali katalonski radič, ki imata podobno narezane liste.
Seme zlahka naberemo tudi sami, ko se na polju regratovi cveti spremenijo v odprte okrogle lučke. Te previdno potrgamo in jih odložimo v posodo, doma pa med prsti pomanemo, da seme odpade. Na prostem ga potem spihamo, da bele dlačice odletijo. Če ga nameravamo sejati še isto sezono, ga je priporočljivo za teden dni shraniti v zamrzovalniku, s čimer nadomestimo obdobje stratifikacije, naravne izpostavljenosti nizkim temperaturam, ki je pomembna za boljšo kalitev.
Priprava rastišča
Regrat posejemo na globoko prerahljano gredico, saj razvije močne in globoke korenine. Ustreza mu bogata, humozna in odcedna prst. Tla ne smejo biti v istem letu pognojena s hlevskih gnojem, lahko pa jim dodamo vrtni kompost.
Za sprotno rezanje listov ga lahko posejemo tudi v cvetlična korita globine najmanj 15 cm, za gojenje velikih rozet, ki zahtevajo več prostora, ali gojenje za izkopavanje zdravilnih korenin pa v njih najbrž ne bo dovolj prostora.
Setev
Na gredice sejemo regrat v vrstice, ki naj bodo 30 cm narazen, da ga bomo lahko okopavali. V vrsti naj bodo rastline vsaj 10 cm narazen, da bi vzgojili velike rozete; če bomo sejali bolj na gosto, bodo rastline primerne za večkratno rezanje mladih listov. Ker je seme zelo drobno, je mlade rastline dobro preredčiti tako kot denimo setev solate. Seveda pa lahko regratove sadike vzgojimo v lončkih in jih pozneje presadimo na gredo.
Regrat lahko sejemo na prosto od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vendar se je priporočljivo izogniti vročemu poletju, podobno kot velja za druge solatnice.
Seme z roko samo vtisnemo v rahlo prst, za ohranjanje vlažnosti lahko setev prekrijemo z vrtno kopreno. Vzkalilo bo najpozneje v 14 dneh.
Rezanje listov, izkopavanje korenin
Mlade regratove liste (ti so manj grenki) lahko režemo večkrat zapored, do poletja tudi po dvakrat na mesec, pozneje se rast nekoliko upočasni. Pri rezanju pazimo, da ne poškodujemo srčka rastline, iz katerega bodo listi znova odgnali. Če bi radi pridelali močne rozete, pa rastline v vrsti redčimo na 10 do 20 cm.
V tem primeru bodo rastline razvile tudi močnejše korenine. Če nameravamo te posušiti za zdravilne pripravke, jih izkopljemo jeseni.
Pomembno je, da regratu sproti odstranjujemo cvetne popke: listi bodo v tem primeru bolje rastli in bodo manj grenili, poleg tega pa bomo tudi preprečili, da bi se regrat nenadzorovano zasejal vsepovsod po vrtu.
Prezimovanje regrata
Ker je regrat trajnica, bomo letošnji posevek rastlin (nujno preredčen) zlahka pustili čez zimo na gredi, kjer bo prezimil. Listne rozete bomo spomladi, ko bo odgnal mlade liste, porabili za solato.
Siljenje
Regrat lahko silimo podobno kot radič. Pred zimo izkopljemo rastline z močnejšimi koreninami, jih shranimo v vlažnem pesku in prestavimo v ne pretoplo klet. Ker se hitro obrašča, bomo lahko liste porezali večkrat.
PRIPRAVEK ZA KREPITEV VRTNIH RASTLIN
Iz regratovih cvetov lahko naredimo pripravek za krepitev odpornosti vrtnih rastlin. Uporabljamo lahko sveže ali posušene in iz njih naredimo prevrelko ali čaj. Prevrelka: v plastično posodo z 10 l vode namočimo 1,5 kg svežih rastlin s cvetovi ali od 150 do 200 g posušenih cvetov. Tekočino pustimo na toplem in vsak dan, dokler se ne neha peniti, premešamo. Ko se vretje ustavi, jo precedimo in shranimo v temnem in hladnem prostoru. Rastline škropimo s pripravkom, razredčenim v razmerju 1: 5. Za isti namen lahko uporabimo čaj iz posušenih cvetov.