
V naravi ima vsaka rastlina svojo vlogo, tam, kjer se je človek odločil delati red, na vrtu, pa so nekatere postale plevel, ki je obsojen na zatiranje. Tako marsikje zbujajo jezo koprive. Resda nas na golo spečejo, a so za vrt zelo koristne: namočene so uporaben insekticid ali odlično dušikovo gnojilo. Recept je preprost: za insekticidni zeliščni izvleček en dan namakamo kilogram kopriv v 10 litrih vode, za gnojenje pa namakanje podaljšamo na teden do dva, dokler se tekočina ne neha peniti. Ta koristna prevrelka precej smrdi.
Tu in tam na gredicah požene njivska preslica, ki je majhna lepa kot kakšna cipreska. Ker vsebuje veliko kremenčeve kisline, tekočina, v kateri smo jo namakali, deluje preventivno proti glivičnim obolenjem, rastline pa brani tudi pred napadom pršic. Za preventivo škropimo tedensko, če so rastline že obolele, pa trikrat v treh dneh. Iz preslice delamo čaje ali prevrelko, uporabimo enak recept kot pri koprivah. Vendar preslice ne nabiramo na močvirju ˗ tamkajšnja močvirska preslica je podobna, a (za rabo pri živalih in ljudeh) strupena.
Na gredicah požene med zelenjavo, še preden se posajene in posejane rastline razrastejo, pritlikavo rastoča rastlina z blazinastimi ovalnimi listki. Čudežno hitro se razrašča, saj ima posebno nalogo, prekriti gole površine tal in jih zaščititi pred red soncem, ki jih izsušuje, pred dežjem, ki jih zbija, pred vetrom, ki jih odnaša. Zato navadnega tolščaka v suši nikar ne pulimo, saj nam nadomešča suho zastirko. Komur je njegov kisli okus všeč, ga lahko je v solati ali kuhanega, zaradi omega tri maščobnih kislin je nadvse zdrav.
Tisti, ki spomladi pojedo veliko regrata v solati, so močni kot Popaj. Nič čudnega zatorej, da se ta priljubljeni »plevel« lahko uporabi za pripravke, ki vrtne rastline krepijo, da postanejo močnejše, gostejše in odpornejše. Iz listov in cvetov lahko naredimo čaj, lahko pa jih namočimo tudi za prevrelko, ki je nared, ko se tekočina v vedru neha peniti. Za 10 litrov vode potrebujemo od kilogram in pol do dva kilograma svežih rastlin.