Preprečite izgubo vode in plevele: kako pravilno uporabiti zastirke na vrtu

Številni vrtnarji poznajo zlasti suho, rjavo zastirko. Najboljša izbira je na kratko rezana slama. Ta je odlična zastirka, medtem ko se senu izognemo, saj lahko vsebuje veliko semen. V zadnjih nekaj sezonah pa so v kmetijskih trgovinah na voljo zastirke v vrečah, na primer miskant. Pomembno je vedeti, kdaj uporabljamo suho zastirko. Ta deluje kot topla odeja in je kot takšna po mojem mnenju najboljša za uporabo pozno jeseni, ko zastremo še vedno topla tla. Tako ohranjamo toploto v tleh, rastline lahko še naprej rastejo ali nabirajo hranila ter so za­ščitene pred mrazom. Ko pa spomladi pride toplejše vreme, suho zastirko odstranimo in pustimo, da sonce ogreje zemljo. Ko je ta ustrezno topla in opravimo sejanje, sajenje vrtnin in drugih rastlin, jo znova namestimo. Tako preprečimo rast plevela in ohranimo rastline čiste, kar je zelo pomembno pri jagodah.

Sveža zastirka iz trave. Foto Metrob 

Zelena, sveža zastirka

Sveža, zelena zastirka so sveže nabrane ras­t­line, ki jih namestimo okoli vrtnin. Uporabimo tisto, kar je pri roki ali uspeva na našem vrtu ali pa prinesemo iz bližnjega gozda. Tako lahko uporabimo pokošeno travo, le pozorni bodimo, da ne vsebuje semen plevela. Sveža zastirka je lahko tudi iz vrtnega plevela, a je priporočljivo, da ga narežemo na drobne koščke. Pri tem pa je treba paziti, da se korenine temeljito posušijo, da ne bi plevel na gredici spet odgnal. Prav tako lahko uporabimo zelišča, ki jih namestimo med vrtninami. Izberemo lahko recimo meto ali meliso, saj so to pogosto bujni grmi in večinoma vsega ne moremo porabiti za čaj. Med sezono uporabimo tudi neokužene paradižnikove liste, zalist­nike in spodnji liste, ki jih položimo med sadike zelja, saj s svojim vonjem zmedejo (odganjajo) kapusovega belina. Iz gozda pridejo kot zastirka prav bezgove veje in praprot. Na travniku lahko naberemo liste gabeza ali koprive. Takšno zeleno zastirko uporabimo v poletnem času. Sveži sokovi iz rastlin lepo hladijo vročo zemljo. Mikroorganizmi in glive hitro predelajo to svežo organsko maso. Hkrati pa z njo ohranjamo stopnjo organske snovi in humusa ter s tem domača vrtna tla živa. Na vrtu je vedno dobrodošla kombinacija sveže in suhe zastirke.

Miskantova zastirka ob paradižniku. Foto Metrob 

Zastirka kot substrat

Substratna organska zastirka je posebnost za uporabo na vrtu, saj jo preprosto uporabimo na zelenjavnem vrtu, visokih gredah, v rastlinjaku. A ne pozabimo zastreti tudi vrtnic in drugih okrasnih rastlin. Na številnih vrtovih vidim, da se vrtnarji pri sajenju sadnega drevja odločajo za šibke podlage. Prav tako imajo okoli dreves kolobar (prazna zemlja v širini oboda krošnje). Tudi njim svetujem uporabo zastirke, saj vroča poletja in manjši koreninski sistem niso najboljša kombinacija. Substratna zastirka je brez šote, ampak sestavljena iz lesnih vlaken, stabiliziranih z dušikom, izbranega komposta iz zelenega odreza ter humusa iz lubja. Tako ne povzroča vezave dušika in zastojev v rasti rastlin. Ker je povsem naraven material, se tako kot suha in sveža zastirka lepo vdela v tla. Zaradi prepletanja vlaken preprečuje zdrs in je zato idealna za nagnjene površine. Poleg zastiranja tal jo lahko uporabimo tudi za rahljanje. Ne le substratno zastirko, temveč tudi druge omenjene zastirke. Na primer, pri slami, poganjkih melise in listih bezga je pomembno, da jih sesekljamo na majhne koščke, preden jih vdelamo v zgornjo plast zemlje. Dober vrtnar bo do konca sezone opazil, da so zastirko talni prebivalci že vdelali v zgornje plasti. Zato jo redno in po potrebi dodajamo.