Setveni koledar – junij 2025

Prve vremenske napovedi za junij obljubljajo bolj stanovitnejše, kot smo ga imeli doslej, postopoma bo tudi topleje. Če nam je po eni strani mokri maj vzel precej sončnih uric, zaradi česar jagode niso bile najslajše, je vsaj poskrbel za nekaj vodne zaloge v tleh. Ker se razmere lahko zelo hitro obrnejo v svoje nasprotje, čim bolj omejimo izhlapevanje vode iz tal okrog posajenih rastlin. Čim prej bomo tla zastrli z rastlinskimi ostanki, tem bolj bomo obvarovali sposobnost tal, da normalno sprejmejo vlago. Ker je zdaj čas bujne vegetacije, bomo imeli dela precej: junij je zadnji mesec, ko trato, okrasno in sadno drevje še gnojimo z dušikom, junija redčimo pregoste plodiče na sadnem drevju, in če je le mogoče, z gredic odstranimo plevel, preden bo semenil … Sicer pa je rožnik čas, da se po dolgih dnevih v vrtu sprostimo, poduhamo rožne cvetove in oprezamo za kresničkami.

Okrasni vrt

Za mnoge je okrasni vrt, četudi mnoge trajnice še ne cvetijo, najlepši junija, dokler so listi še svežih odtenkov in suša še ne prizadene »podnožja« okrasnih rastlin. Ker na prehodu pomladi v poletje trava zelo hitro raste, jo moramo kositi tedensko. Brž ko se temperature zraka približajo 28 °C, jo kosimo više kot običajno, na 6 cm, in to višino ohranimo čez vse poletje. Priporočljivo jo je dognojevati z gnojili, ki imajo večjo vsebnost dušika (razen če ne uporabljamo dolgo delujočega membranskega gnojila) in mehansko odstranjevati neželeni plevel. Spomladi posejano trato (smiselno jo je bilo sejati najpozneje do srede maja) moramo redno zalivati z drobnim razpršilcem, ne s curkom, ki bi zemljo zbil. Dokler trava ne vzklije, zalivamo vsak dan, pozneje od dvakrat do trikrat na teden, tako da tla namočimo 10 cm v globino.

Trajnice junija. Foto: Maria Evseyeva/Shutterstock

Vrtnicam moramo po prvem zamahu cvetenja nameniti pošteno nego. Da bodo prihajajočo vročino in sušo čim bolje prenesle in nas bodo z zdravim videzom in pocvitanjem razveseljevale do pozne jeseni, jih moramo obrezati, okopati, pognojiti, opleti in zaliti. Sicer pa cvetove na vrtnicah odstranjujemo sproti, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odcvetele poganjke odrežemo tik nad prvim petdelnim listom. To počnemo zato, da vrtnico spodbudimo k tvorbi novih poganjkov in ponovnemu cvetenju. Hkrati preprečujemo nastanek sive plesni (botritisa), ki najpogosteje povzroča težave v vlažnih sezonah in pri sortah z bogato polnjenimi cvetovi. Sproti izrezujemo tudi vse obolele dele, ki so jih napadle črna pegavost ali druge plesni.

Zelenjavni vrt

Junij je v zelenjavnem vrtu bogat mesec, v katerem nas razveseljuje bujna rast vrtnin, ob rednem pobiranju spomladanske solate, rukvice, graha in okoli kresne noči prvega krompirja pa se nam bodo sprostile gredice, na katerih bodo našle prostor kapusnice za jesensko bero: pozno zelje, cvetača, brokoli ter listnati in brstični ohrovt. Ta mesec je pravšnji za sajenje njihovih sadik, če pohitimo, jih v setveno gredico lahko za poznejše presajanje tudi posejemo.

Ker v slovenskih vrtovih česen v povprečju pobiramo prepozno, ko steblo in ovojnica, ki povezuje stroke, že skoraj propadeta, si zapomnimo, da je pravi čas za pobiranje, ko je še tri četrtine rastline zelene in ko se pri sortah brez cvetnega stebla zmehča vrat. Okvirno to pomeni za jesenske sorte česna konec junija in prva dekada julija, za spomladanske pa en mesec pozneje. Česna ne pulimo, temveč ga iz tal dvigujemo z vilami.    

Sejemo tudi neprezimne radiče in endivijo, če smo sadike navajeni kupiti, pa jih posadimo proti koncu meseca. Za sadike lahko posejemo tudi prezimne sorte pora. Med vrtninami, ki jih lahko sejemo večkrat v sezoni, je junija še čas za fižol, korenček, peteršilj, rdečo peso, pa tudi pozno kolerabo. Ker veljamo Slovenci za solatarski narod in imamo v povprečju raje od grenikavega radiča in endivije »tapravo solato«, bomo na del gredic ali v vrzeli med počasi rastočimi vrtninami posadili poletne sorte solate (dalmatinsko ledenko, unicum, great lakes, romansko solato, katalonsko solato ter gentilino). Lahko jih tudi posejemo, najbolje v senco višjih vrtnin in v vrstice, da jih bomo laže okopavali. Postopek, s katerim solati in drugim vrtninam zagotovimo hitro rast, je prav okopavanje, ki zaleže veliko bolj kot dognojevanje. V rahlih tleh, kjer skrbimo za organsko maso, nam solatnic med rastno dobo namreč ni treba nikoli dognojevati. Da bo prst rahla, rastline pa enakomerno preskrbljene z vodo, tla okoli njih raje zastiramo.

Česen poberemo, ko sta dve tretjini rastline še zeleni. Foto: Alicja Neumiler/Shutterstock

Dognojujemo pa v času bujne rasti zgodaj posajene kapusnice, najraje s koprivno in gabezovo prevrelko, pozne sorte kapusnic pa ob junijskem sajenju pognojimo s kompostom.

Junija sadimo sadike toploljubne novozelandske špinače, ker kumarice in bučke sredi poletja rada napade pepelasta plesen, pa že zdaj posejemo nove sadike. Ker imata ti dve vrsti bučnic hiter razvoj, bomo plesnive rastline sredi sezone zamenjali z novimi. Pri paradižniku redno odstranjujemo zalistnike, nove poganjke, ki odženejo v pazduhah listnih pecljev. To delamo vedno v suhem vremenu, poganjke pa najlaže odtrgamo z roko, ko so veliki okrog 5 cm, saj so še krhki.

Pred začetkom poletne vročine nam bodo vrtnine hvaležne za zastiranje tal s pokošeno travo, ki še ne semeni, s slamo, populjenim plevelom, tam, kjer je veliko polžev, pa z listi gozdne praproti ali bezga.

Sadovnjak

Junijsko opravilo, ki najbolj vpliva na kakovost in videz pridelka sadnega drevja, je ročno redčenje plodov. Opravimo ga, ko plodovi dosežejo debelino oreha. Do takrat se drevo že samo otrebi, tj. odvrže del plodičev. V soplodju puščamo praviloma en sam plod, izjemoma dva, če je rodni nastavek na drevesu majhen. Poleg tega, da redčenje pripomore k debelejšim, slajšim, bolj aromatičnim in lepše obarvanim sadežem, lahko, če je opravljeno pravočasno, omili izmenično rodnost drevesa. Pri jablanah denimo bodo razredčeni plodovi tudi manj črvivi, saj samička jabolčnega zavijača najraje naredi luknjico v plod in izleže jajčeca tja, kjer se dotikata dve jabolki.

V soplodju pustimo le najlepši plod, druge odtrgamo. Foto: Frankhh/Shutterstock

S pletjem in okopavanjem redno vzdržujemo čista tla pod drevesi, s čimer preprečujemo bolezni in jim zagotovimo več vode in hranil. Junija lahko drevesa, predvsem mlada, še dognojimo z dušičnimi gnoji. Pri mladih drevesih upogibamo in privezujemo poganjke, pri drugih pa odstranjujemo navpično rastoče in v krošnjo segajoče. V času obiranja češenj lahko velika drevesa, ki znotraj krošnje zaradi pomanjkanja svetlobe golijo, pomladimo, vendar obseg zmanjšamo največ za četrtino. Veje najprej porežemo in jih šele na tleh oberemo. Ob večji suši drevesa tedensko obilno zalivamo, pomagamo predvsem mladim. Ne čakamo tako dolgo, da se prizadetost zaradi pomanjkanja vode pokaže na rastlini (povešeni listi  Zalivamo vsakih pet do sedem dni, in sicer porabimo nekaj deset litrov vode na drevo. Podobno ravnamo tudi z okrasnim drevjem in grmovnicami.

Čas najbolj intenzivne rasti ponavadi ustreza tudi škodljivcem. Kolonije listnih uši na spodnji strani listo lahko uničimo s pomakanjem napadenih poganjkov v raztopino insekticida, z njim nam ni treba škropiti.