Naravni materiali v interierju: Zakaj se les vrača v sodobne domove

Skoraj 60 odstotkov naše države je pokrite z gozdovi, v katerih je približno 320 milijonov kubičnih metrov lesa. V njih raste največ smrekovih (32 odstotkov) in bukovih (31 odstotkov) dreves, sledijo jim jelke (7,6 odstotka), hrasti (7 odstotkov), bori (5,7 odstotka), plemeniti listavci (4,6 odstotka), macesni (1,2 odstotka). Les zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida, predelava lesa in uporaba lesnih izdelkov sta za manjše emisije toplogrednih plinov bistveni.

Expo 2025: Največja lesena zgradba na svetu

Les je ekološki, obnovljiv in živ material. Edina slaba lastnost, ki jo ima, je ta, da se pri nihajoči vlažnosti razteza in krči. Posledica tega so lahko deformacije zaradi zvijanja in poškodbe pohištva, če ni pravilno izdelano. Končna kakovost pa je odvisna tudi od izvora lesa. Na njegove lastnosti vpliva vrsta dejavnikov, na primer nadmorska višina, na kateri raste drevo (v višjih predelih les raste počasneje, ima gostejšo strukturo), geo­grafska lega, sestava in kakovost tal (vplivata na barvo, trdoto lesa), sestava gozda in rastišče (ravnost, zdravost in čistost debla). Vse našteto in tudi drugi dejavniki posamično in skupaj določajo estetske, tehnične in tehnološke lastnosti lesa. Zaradi spremembe relativne zračne vlage se spreminjajo teža, dimenzije in oblika lesa. Spreminjata se tudi njegov vonj in barva. Pod vplivom svetlobe les sčasoma temni. Na prostem posivi, v notranjosti pa postane rumenorjav. Sprememba barve ne vpliva na njegove mehanske lastnosti, tako dobiva le svojo naravno patino. Zaradi sprejemanja in oddajanja vlage se spreminja tudi dimenzija lesa, kot pravimo, se les giblje.

Les se lepo poda k sivim odtenkom in naravnim materialom. Foto: Pinkystock/Shutterstock

Od talnih oblog do pohištva

V naših domovih se še vedno največkrat znajde kot talna obloga. Za ta namen se uporabljajo zlasti različne domače drevesne vrste. Najpogostejša izbira je hrast. Od evropskih vrst, ki so primerne za talne obloge, so takšne še bukev, akacija oz. robinija in oljka. Zaradi večje gostote lesa so zelo obstojne in primerne za talne obloge večinoma eksotične drevesne vrste.

Lesena talna obloga vnese v prostor toplino in prijeten naraven videz. Kakor pravijo strokovnjaki, ima veliko prednosti, saj gre za naraven material, ki zagotavlja dobro toplotno in zvočno izolacijo. Prav tako je lahka za vzdrževanje, mogoče jo je obnavljati in ima dolgo življenjsko dobo. Pomembno je le, da izberemo primerno oblogo glede na namembnost prostora in vrsto ogrevanja. Pri talnem ogrevanju, na primer, se zaradi manjših toplotnih izgub priporoča tanjša obloga. Vsekakor je dobro, da se pred nakupom posvetujemo s strokovnjakom, ki dobro pozna izbor lesenih oblog, in se pozanimamo o trdoti lesa, obstojnosti barve, končnem premazu oz. površinski zaščiti, dimenzijski stabilnosti, toplotni odpornosti, načinu vgradnje, vzdrževanju.

Pohištvo iz masivnega lesa je trajno in lahko prehaja iz roda v rod. V sodobno oprem­ljenih domovih so običajno posamezni kosi iz masivnega lesa ali furnirani, zlasti predalniki, jedilne mize in stoli. Les je priljubljen tudi pri manjših kosih pohištva in dodatkih, kot so klubske mizice, nočne omarice ali za poudarek v kuhinji na policah ali garderobnih omarah, kjer so iz njega le posamezni deli.

Stenske obloge v obliki letvic so se vrnile v sodobne interierje. Foto: Brizmaker/Shutterstock

V interierje pa so se vrnile tudi stenske obloge. Arhitekti z njimi otoplijo prostor in mu dodajo volumen.

Nove zgodbe pa v sodobnih interierjih pišejo reciklirani, upciklirani in prenovljeni stari kosi iz lesa. Posebno vrednost ima podedovano pohištvo, ki so ga uporabljali naši dedki in babice, zdaj pa v osveženi podobi krasi naše sodobno stanovanje. Če takšnega nimate, so na voljo zamisli oblikovalcev, ki se tega lotevajo na zanimiv način. Prav tako je priljubljena izdelava kakšnega kosa iz starega lesa, ki za svoj prvotni namen ni več uporaben. Namesto da bi ga razžagali in skurili, ga lahko spreten mizar preoblikuje v omarico, klubsko mizico ali celo v kaj večjega, recimo posteljo. Manjši dekorativni predmeti lahko nastanejo tudi iz naplavljenega lesa, ki ima prav tako svojo patino in da prostoru poseben pečat.