
Čeprav številni občinski odloki še vedno določajo, da so ob nedeljah in praznikih prepovedane dejavnosti, kot so košnja trave, uporaba motornih žag in drugih glasnih strojev, pa državna zakonodaja tega ne prepoveduje več, v članku na temo nedeljskega počitka in omejitev hrupa v Sloveniji na portalu slovenskenovice.si piše Lovro Kastelic. Od 1. januarja 2006, ko je stopila v veljavo uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, so prenehali veljati prejšnji predpisi, ki so določali, kaj se ob nedeljah ne sme početi.
Kljub temu da državna zakonodaja gospodinjskih opravil ne opredeljuje več kot moteč hrup, imajo občine še vedno možnost, da z lastnimi odloki omejujejo nedeljski hrup. A tudi tu nastaja pravna zmeda, saj kaznovanje za kršitev teh določb ni jasno opredeljeno v državnih zakonih. Po informacijah Ministrstva za okolje in prostor bi lahko bilo izdajanje glob sporno, če bi se občine sklicevale na predpise, ki dejansko več ne obstajajo.
V praksi to pomeni, da je denimo v občinah, kot so Sv. Jurij ob Ščavnici, Litija, Trzin, Vodice in Starše, košnja trave ob nedeljah resda formalno prepovedana, a v nobeni od teh občin še niso nikogar kaznovali. Razlog? Ker državna zakonodaja ne omogoča pravne podlage za globe, četudi občinski odloki to želijo.
Nedeljska košnja je v vseh slovenskih občinah prepovedana, ne pa tudi sankcionirana.
Kot poročajo Slovenske novice, se država na tem področju odloča za mehkejši pristop – namesto prepovedi spodbuja zdravorazumsko ravnanje in upoštevanje miru ter sosedov. Končna odločitev o tem, kako preživeti nedeljo – z glasno kosilnico ali ob knjigi na terasi – pa ostaja v rokah vsakega posameznika.
Celoten članek si lahko preberete na slovenskenovice.si.