Zelišča v loncih – napake, ki jih najpogosteje delamo, in kako jih preprečiti

Zelišča in dišavnice niso le dišeča in okusna popestritev jedi, temveč koristne rastline za zdravje in dobro počutje. Večina jih je nezahtevnih za gojenje in uspevajo tako na vrtu kot v loncih na balkonu ali okenski polici. Prav zato so odlična izbira tudi za začetnike. A da bodo dobro uspevala v loncih in nas razveseljevala dolgo v sezono, je dobro poznati nekaj osnovnih pravil za njihovo nego.

Trajne dišavnice, kot so drobnjak, timijan, majaron, origano, šetraj, meta in melisa, lahko že aprila sadimo na prosto ali v lonce. Najlažje jih razmnožimo z deljenjem obstoječih, dobro razvitih rastlin, kar jim hkrati koristi, saj jih pomladi. Z nekaterih vrst lahko vzamemo tudi stebelne potaknjence – ti se preprosto ukoreninijo v vodi in jih nato presadimo. Setev trajnic sicer ni prepovedana, a je počasna in nezanesljiva; preden bi jih lahko začeli uporabljati, bi preteklo precej časa. Veliko bolj praktično je spomladi kupiti kakovostne sadike ali razmnožiti tiste, ki jih že imamo.

Setveni koledar – junij 2025

Maja lahko na prosto posadimo tudi toplot­no občutljive enoletne dišavnice, kot je na primer bazilika. Ker jih moramo sejati vsako leto znova, jih za zgodnejši pridelek običajno posejemo že februarja v notranje prostore, v tem času pa presajamo sadike na prosto.

Vsaki dišavnici izberemo ustrezno velik lonček in kakovosten substrat, prilagojen njenim potrebam. Pomembna je tudi lega – nekatere vrste obožujejo sonce, druge uspevajo bolje v senci. Tudi zahteve glede zalivanja se razlikujejo, zato je najbolj preprosto, če jih posadimo ločeno. Lončke nato združimo v privlačne, skladne skupine.

Dišavnice posadite vsako v svoj lonček in lončke združite v privlačne, skladne skupine. Foto Jerneja Jošar

Enoletne dišavnice ob koncu jeseni sklenejo svoj življenjski krog, medtem ko trajne potrebujejo nekaj naše pozornosti, da varno preživijo zimo. Najbolj pomembno je, da poskrbimo za njihove korenine. Lončke ovijemo z juto, med njo in steno lonca pa natlačimo slamo, suho listje, stiropor ali zmečkan časopisni papir. Tako ustvarimo topel ovoj, ki jih varuje pred mrazom in zmrzaljo. Spomladi starejše rastline, ki že rastejo v loncu, presadimo v malo večji lonec v svežo prst.

Drobnjak

Blažji od čebule in pora in tako priročen! Drobnjak bo dobro uspeval v lončku globine 10 cm, napolnjenem s substratom, ki je obogaten s kompostom. Pazimo, da ga ne posadimo pregosto, saj so listi sočni in se lahko hitro pojavi gnitje ali celo rja. Tudi zalivamo zato previdneje. Odcedna prst bo pripomogla, da bo drobnjak lep in zdrav.

Lončke postavimo na sončno ali delno senčno lego, oboje mu bo ustrezalo. Rezati lahko začnemo, ko so listi visoki okoli 15 cm. Režemo 3 cm nad zemljo. Poleti odstranjujemo stebelca s cvetnimi popki, da pospešimo rast listov. Kako lep šopek lahko nastane iz drobnjakovih cvetov! Proti koncu poletja pustimo, da jih nekaj zacveti, nato poberemo seme. Pred zimo ga porežemo in tako bo počakal na pomlad, ko bo znova odgnal šope temno zelenih listov.

Vrste in sorte timijana se ponašajo z različnimi barvami listov, obliko rasti in tudi vonjem. Foto Jerneja Jošar

Timijan

Timijan je priljubljena dišavnica, ki s svojo kompaktno rastjo in lepimi cvetovi pogosto krasi tudi okrasne grede na sončnih, suhih legah. Zadostuje mu 15 cm globok lonček s peščenim, revnim substratom. Na dno dodamo drenažo iz kamenčkov, lonček pa postavimo na toplo, sončno mesto. Zalivamo redko – šele ko se zemlja popolnoma osuši. Junija že lahko obrezujemo poganjke, kar spodbuja razrast in ohranja lepo obliko grmička. Dva­krat v sezoni ga lahko porežemo 10 cm nad tlemi ter poganjke posušimo in shranimo. Nekaj cvetov pustimo za seme, ki ga poberemo jeseni. Pred zimo rastline ne porežemo, saj jo suhe vejice varujejo pred mrazom.

Meta

Meta je nepogrešljiva v poletnih osvežilnih napitkih in zelo preprosta za gojenje. Zaradi plitvih, a široko razraščajočih se korenin jo sadimo v lončke globine vsaj 15 cm in širine 30 cm. Ker se hitro razširi, naj raste v loncu sama. Uspeva v humusnem substratu, na soncu ali v senci – sorte s pisanimi listi po­trebujejo senco. Pogosto jo zalivamo in ohranjamo zgornjo plast zemlje vlažno. Vsaka dva tedna jo dognojujemo z dušikovim tekočim gnojilom. Namesto posameznih listov trgamo vršičke, da ohranimo grmičasto rast. Pred cvetenjem jo porežemo 5 cm od tal, liste posušimo in shranimo. Jeseni jo skrajšamo na 10 cm in na izpostavljenih legah zaščitimo. Meta odganja mnoge škod­ljivce, zato lončke postavimo v bližino paradižnika, solate, bučk, vrtnic.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Rožmarin

Z rožmarinom si lahko pričaramo občutek Sredozemlja kar na balkonu. Dobro uspeva v loncu globine vsaj 20 cm in premera okoli 30 cm, napolnjenem z ilovnatim substratom, ki mu za boljšo drenažo dodamo nekaj peska. Lonček postavimo na sončno in zavetno lego, občasna senca mu ne bo škodila. Vršičke redno obtrgujemo za sprotno uporabo, kar spodbuja grmičasto rast. Odvečne liste lahko posušimo in shranimo za zimo. Pred hujšim mrazom rožmarin prestavimo v svetel, hladen prostor (okoli 10 stopinj Celzija), a v milejših zimah pogosto brez težav prezimi tudi na prostem. Sorta 'Blue Winter' je posebej odporna proti mrazu, lonček pa vseeno raje dodatno zaščitimo.

Bazilika Foto Jerneja Jošar

Bazilika

V maju lahko na prosto posadimo tudi toplot­no občutljivo baziliko. Bazilika spada med enoletna zelišča in jo moramo posejati vsako leto znova. Za zgodnejši pridelek jo sejemo februarja v notranje prostore, v tem času pa na prosto presajamo sadike. Seveda jo lahko še vedno tudi sejemo, a pobirali jo bomo šele poleti. Zanjo uporabimo lončke, globoke vsaj 15 cm, premer pa prilagodimo želeni količini sadik – večji ko je lonček, več rastlin lahko posadimo. Najbolj ji ustreza mešanica vrtne zemlje, komposta in malo peska. Med sadikami pustimo vsaj 10 cm razmika. Lončke po­stavimo na sončno in zavetno mesto. Ko rastline dosežejo 10 cm, jim odščipnemo vršičke za boljšo razrast. Redno odstranjujemo cvetne zametke. Zalivamo zjutraj, zmerno in po potrebi tudi v podstavek. V avgustu pustimo en poganjek zacveteti za seme. Liste trgamo z vršički. Uporabni so že pri majhnih rastlinah, večje pobiramo od julija do prve slane. Bazilika z vonjem odganja listne uši, muhe, molje in komarje. Ker njena eterična olja preprečujejo napade plesni, jo po­stavimo v bližino kumar, paradižnika, paprike. V lončkih pa naj vseeno raste sama.