Svetovalnica: Kaj lahko storim, če mi soseda uničuje drevesa in rastline na meji

Spoštovani.

Imam težavo z vrtičkarico na sosednji parceli. Vtika se v drevesa, ki rastejo na meji, že par krat jih je hotela podreti, prav tako pa mi je porezala vse okrasne rastline, ki so rastle po ograji. Naj povem, da je ograja naša, čisto na naši zemlji, ker je postavljena 10 cm od dejanske meje med parcelama. Ne pomaga nič, ona dela vse po svoje.

Ali se lahko obrnem na policijo, če spet pride do takih zadev? Ali jo lahko tožim za škodo, ki mi jo dela?

bralka

Odgovarja:

Tanja Bohl

Odvetnica

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.

Skladno s prvim odstavkom 83. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 s spremembami, v nadaljevanju: SPZ) ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Nadalje prvi odstavek 80. člena SPZ določa, da se domneva, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje, skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin.

SPZ prek svojih določb jasno omejuje samopomoč, dopušča pa jo le izjemoma pod strogo določenimi pogoji, upravičenost do le-te pa se razlaga restriktivno. Eno izmed dopustnih možnosti samopomoči je omenjena pravica odstraniti veje, ki lastniku nepremičnine pripada le pod izrecno predpisanimi pogoji. Lastnika sosednje nepremičnine mora predhodno k temu pozvati, poleg tega pa morajo segati v zračni prostor lastnikove nepremičnine in ga motiti. Šele, če lastnik sosednje nepremičnine po pozivu ne odstrani vej, lahko lastnik nepremičnine, v čigar zračni prostor segajo veje, to stori sam.

Lastnik nepremičnine oziroma vaša soseda ima tako pravico odstraniti le moteče veje in korenine, še to pod zgoraj opisanimi pogoji, pod nobenim pogojem pa nima pravice sama odstraniti celotnega drevesa. Skladno z drugim odstavkom 81. člena SPZ bi vaša soseda sicer lahko zahtevala, da se drevo odstrani na skupne stroške, če na meji ovira rabo katere od sosednjih nepremičnin, vendar poudarjamo, da ima za to na voljo le zahtevek, ki ga uveljavlja sodno, nima pa pravice samovoljno odstraniti drevesa. Če to stori, imate kot lastnik nepremičnine, na kateri je raslo na tak način odstranjeno drevo, pravico sodno uveljavljati odškodninsko odgovornost.

Glede ograje, na kateri je soseda porezala vse rastline, kot rečeno prvi odstavek 80. člena SPZ določa, da se domneva, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje, skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin. Nadalje prvi odstavek 79. člena SPZ določa, da sme lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje.

V primeru, da je lastniško stanje ograje jasno, omenjeni 80. člen SPZ, ki določa domnevo skupne lastnine, ni relevanten, vseeno pa obstoji pravica sosede uporabljati mejno ograjo v obsegu, kot ga določa 79. člen SPZ, tudi na način, da poreže rastline na ograji.

Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu z opr. št. I Cp 639/2020 z dne 14.5.2020 sicer zapisalo, da se je neprepričljivo sklicevati na to določbo, če so ograjo z obeh strani uživali le predlagateljica in njeni pravni predniki, kar bi se lahko nanašalo tudi na ograjo v izključni lasti lastnika nepremičnine, ki jo je postavil izključno za lastno uživanje ter izključno na svojem zemljišču in ne na meji. Slednje bi pomenilo, da bi bili tudi v danem primeru zoper ravnanje sosede upravičeni uveljavljati odškodninsko odgovornost in vložiti zahtevek. Vsekakor pa ravnanje sosede, ko je porezala vse rastline na ograji, predstavlja prekoračitev njenih upravičenj, ki izhajajo iz 79. člena SPZ, kar tudi predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.

V primeru kakršnihkoli samovoljnih posegov sosede na vašem zemljišču imate tudi pravico poklicati policijo, ki bo nadalje opravila ustrezne postopke.