Pozdravljeni,
sosedje imajo zgrajeno betonsko škarpo 0,5 m od občinske ceste. Neposredno na drugi strani ceste je naša nepremičnina, ki je bila zgrajena leta 1890 in je neposredno ob cesti.
Sedaj sosedje na notranji strani škarpe sadijo smreke. Na drugi strani naše nepremičnine je gozd, ki je v lasti drugih lastnikov.
Glede na dano situacijo se bojimo, da bo zgradba v celoti zasenčena. Hiša je pritlična, prav tako sta na zgradbi samo dve okni, ki sta obrnjeni na cestišče in ni druge možnosti, saj je za objektom, ki meji na drugo zemljišče, brežina.
Ali lahko preprečimo zasaditev in na kakšen način?
Hvala za nasvet.
Spoštovani,
hvala za vprašanje.
Primarno pojasnjujemo, da sosedsko pravo ureja Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami, v nadaljevanju: SPZ), ki v prvem odstavku 73. člena določa, da morajo zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.
Skladno s prvim odstavkom 75. člena SPZ mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).
V vprašanju navajate, da bodo smreke, ki jih sosed trenutno sadi, zasenčile vašo celotno hišo. Upoštevajoč primere iz sodne prakse, je neosončenost stanovanjske stavbe lahko bistvena imisija, niso pa protipravne vse imisije, saj vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti. Prepoved imisij na eni strani namreč na drugi strani predstavlja omejitev lastninske pravice sosednje nepremičnine. Ker vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti, sosedsko pravo ne šteje za protipravne vse imisije, ampak jih do določene mere tolerira, nedopustne pa so šele, če presežejo določen prag tolerance. Gre za prag, ki ga morajo v medsebojnih odnosih upoštevati lastniki sosednjih nepremičnin tako glede pasivnega obnašanja (trpljenja) kot glede aktivnega ravnanja. Varstvo je mogoče nuditi, če je presežen ta prag tolerance, ki je namenjen zagotavljanju ravnotežja pri izvrševanju lastninske pravice različnih upravičencev.
Zgolj ob upoštevanju v vprašanju navedenih dejanskih okoliščin težko zagotovo ocenimo, ali gre v konkretnem primeru res za prepovedano imisijo, navedeno se presoja predvsem upoštevajoč krajevno običajne imisije – gre namreč za posebne značilnosti vsakega posameznega kraja.
Vsekakor primarno svetujemo, da se za voljo dobrih sosedskih odnosov s sosedi poskušate pogovoriti, sicer pa se pravno varstvo pred imisijami uveljavlja z negatorno tožbo v skladu z 99. členom SPZ.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?
Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.