Svetovalnica: Previsoka sosedova drevesa ogrožajo našo hišo - kako naj ukrepamo

Pozdravljeni,

zasledila sem svetovalnico o težavah s sosedskimi odnosi. Zaradi navedenega se obračam na vas, v upanju, da mi podate kakšen namig oz. predlog, kako rešiti problem, ki ga imamo že nekaj let in ne vidimo rešitve.

Naša težava je v visokih smrekah, ki ogrožajo streho hiše. Pred 24 leti smo od tasta dobili zazidljivo parcelo. Naša parcela leži na pobočju hriba in meji na njihov gozd. Smreke so bile takrat še čisto majhne. Vmes je kmetijo prevzel mlajši sin, ki o odstranitvi smrek noče niti slišati, kljub večkratnim prošnjam, da na lastne stroške odstranimo drevesa. Ponudili smo mu tudi, da odkupimo del parcele in sami uredimo posek, vendar tudi tega ni sprejel.

Ker hiša leži na pobočju, zadaj pa je strm breg, lahko ob večjem viharju oz. vetru smreke padejo na streho naše hiše.

Informacije smo iskali tudi pri gozdarju, ki je pristojen za naše območje, vendar nam je odgovoril, da brez soglasja lastnika zemljišča ne moremo nič storiti. Razmišljali smo tudi že, da bi postopek poseka sprožili preko odvetnika ...

Kot rečeno, kljub poskusom dogovora, vedno naletimo na gluha ušesa. Kaj lahko storimo?

Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav.

bralka

-----

Pozdravljeni,

kupila sem hišo v naravi in šele sedaj opazila, da na sosednji parceli, kjer je majhen vikend (precej neurejena parcela) raste ogromna smreka z dvojnim vrhom. Smreka je zelo nevarna in če pade na mojo hišo, mi jo lahko podre.

Problem je, ker so vikendaši zelo neodzivni, pisala sem jim, pa pošte niti prevzeti nočejo.

Kaj naj storim, da bodo nevarno smreko odstranili, saj niso za nikakršno komunikacijo, hkrati pa je njihova parcela precej zapuščena.

Prosim za pomoč, hvala.

Lep pozdrav.

Obupana

Pozdravljeni.

Obe vprašanji izpostavljata predvsem problematiko mirnega, sporazumnega reševanja medsosedskih konfliktov.

Primarno pojasnjujemo, da sosedsko pravo sicer ureja Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami, v nadaljevanju: SPZ). Ta v prvem odstavku 73. člena določa, da morajo zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

PREBERITE ŠE: SVETOVALNICA: SOSED TIK OB NAŠI HIŠI SADI SMREKE - ALI MU TO LAHKO PREPREČIMO

Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07, s spremembami, v nadaljevanju: OZ) na drugi strani v prvem odstavku 133. člena določa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Skladno z drugim odstavkom obravnavanega člena lahko sodišče na zahtevo zainteresirane osebe odredi ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori.

Glede na to, da obe bralki izpostavljata, da sta s sosedoma že poskušali najti skupen jezik, pa se ta na njune pozive nista odzvala, predlagamo, da poiščeta pomoč odvetnika. Namreč, v praksi opažamo, da se ljudje konkretneje odzovejo na pozive, če so posredovani s strani odvetniške pisarne. To gre najverjetneje pripisati predvsem dejstvu, da se ljudje v takšnem primeru zavejo, da je verjetnost, da se bodo osebe v nasprotnem primeru tudi dejansko poslužile potrebnih pravnih sredstev za zagotovitev odprave nevarnosti, toliko večja.

Lep pozdrav.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.