Setveni koledar – avgust 2024

Morda je na vrtovih  po Sloveniji prav avgusta opaziti največje razlike. V krajih, ki se jim najbolj neprijazne poletne temperature izognejo, malo više ali na obronkih gozdov, od koder veje svežina, so ohranili sveže zelenilo, v mestih ali na Primorskem pa tudi vrtna drevesa in grmovnice, kaj šele travo in vrtnine, neusmiljeno žge sonce. Povsod pa je ob odsotnosti padavin treba redno in sistematično zalivati. Zato je prav zdaj pravi čas, da razmislimo o kapljičnem namakalnem sistemu, ki zaliva v globino, in o sistematičnem zbiranju deževnice. Ti spremembi nam lahko delo z rastlinami in videz poletnega vrta zelo spremenita.

Zelenjavni vrt

Po vrtnarskem koledarju je avgusta čas za setev nekaterih solatnic, korenovk in drugih vrtnin, a se moramo prilagoditi vremenu. Ker v vročini setve pogosto propadejo, ni mogoče z glavo skozi zid – treba je počakati, da vročina mine, ali posaditi sadike, če se vseeno odločimo za setve, pa je nujno poskrbeti za senčenje in tudi večkrat dnevno preveriti, ali so tla dovolj vlažna.

Setve: Avgusta je prst na osončeni gredi lahko tako razgreta, da njena temperatura  presega 30 stopinj, ko seme slabo ali pa sploh ne kali, zato je treba setve senčiti s kopreno ali več slojev mreže, ki sta na opori dvignjeni vsaj eno ped nad tlemi. Znižali bosta temperaturo in upočasnili izhlapevanje. Druga možnost je, da sejemo v senco visokih rastlin, kot so koruza, visoki fižol in paradižnik. Bližina zastirke bo prav tako nekoliko ohladila tla in zadrževala vlago.  

Sajenje: Tudi s sajenjem sadik počakajmo na čas, ko vročina za nekaj dni popusti. Na gredi za sadike naredimo jamice, ki jih najprej zalijemo, posadimo sadike in na koncu zalijemo še vso gredico. Na presajanje so bolj odporne sadike s koreninsko grudo kot puljene sadike. Takoj po sajenju tla okrog rastlin zakrijemo z zastirko iz trave, slame, rastlinskih ostankov ipd. Pomembno je, da sadike redno zalivamo, saj je neenakomerna oskrba z vodo zanje stres, ki pospešuje uhajanje v cvet. Tudi sadike lahko senčimo, kot smo zgoraj opisali pri setvah (»strešica« naj ne sega do tal, da je pod njo zračno).

Take bučke velikanke po prihodu s počitnic čimprej potrgamo, da si rastlina opomore za nove plodove. Foto: sophiecat/Shutterstock Foto:

Od solatnic na začetku avgusta sejemo še poletne sorte solate in jesenske sorte radiča, še ves mesec pa radič za rezanje, rukolo in berivko. Če se odločimo za avgustovsko setev motovilca, ga nujno senčimo. Od kapusnic ponovno sejemo tudi zgodnje sorte zelja, prav na začetku meseca še kitajski kupus, do srede meseca pa tudi nadzemno kolerabico. Sejemo tudi repo in črno redkev, okrogli korenček sorte pariški, ki hitro da pridelek, čisto na začetku meseca še nizki fižol, od srede meseca naprej pa grah in špinačo.

Avgusta sadimo sadike endivije, jesenskega in prezimnega radiča, poznega zelja in kolerabe, kitajskega kapusa, sladkega komarčka, pa tudi prezimnih sort pora. Ponovno lahko posadimo tudi ljubljansko ledenko.

Sadovnjak

Sadni vrt nas že nekaj časa razveseljuje s pridelkom. Priporočljivo je pregledovati drevesa in odstraniti morebitne nagnite ali od sonca opečene plodove, da gniloba ne okuži še drugih. Če so veje obtežene s sadeži, jih podpremo z rogovilami, da se ne bodo zlomile. Sadnih rastlin avgusta ne dognojujemo več z dušikovimi gnojili.

Če bomo na novo zasadili jagode iz domačih ali kupljenih sadik, naredimo to čimprej avgusta, saj je zaželeno, da se do zime čim globlje ukoreninijo. V malinovih nasadih moramo biti ves čas pozorni na znake malinove sušice, bolezni, ki povzroča sušenje rozg: ne samo tistih pri dvakrat rodnih malinah, ki so zgodaj poleti že dale pridelek, temveč tudi novih, ki plodove šele nastavljajo. Vse poganjke, ki so odrodili, pa tudi tiste, ki kažejo znamenja omenjene glivične bolezni, je treba čim prej odrezati do tal, odnesti iz vrta ali sežgati.

Otroke naučimo, kako razpreti sadež slive, da preverijo, ali se v njej morda ne skriva črviček. Foto: MNStudio/Shutterstock Foto:

Pomembno avgustovsko opravilo v sadovnjaku je cepljenje na speče oko, kot pravijo sadjarji. Tehniki, ki predeta v poštev, se imenujeta ploščičasta okulacija (v prvi polvici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Cepiče naberemo tik pred cepljenjem, za to opravilo pa izpustimo vroče in vetrovne dni.

Okrasni vrt

Za mnoge okrasne rastline so poletni meseci z visokimi temperaturami in neurji naporni, zato ne smemo pozabiti na redno, enakomerno zalivanje zjutraj ali zvečer in redno dognojevanje. Tako okrasnim kot drugim rastlinam v primeru toče pomagamo tako, da jih, potem ko obrežemo poškodovane dele, poškropimo z izdelki iz alg, ki vsebujejo aminokislinske in vitaminske komplekse. Enako pomoč uporabimo tudi pri poškodovanih ali drugim stresnim razmeram izpostavljenih vrtninah. Okrasne rastline na vročem poletnem soncu zalivamo z gnojilom, ki vsebuje več kalija (za krepitev) kot dušika (za rast).

Sezonske zasaditve v koritih nam bodo rastle dalj v jesen, če bomo redno odstranjevali odcvetele cvetove. V tem mesecu lahko še vedno sejemo dveletnice, če smo to naredili bolj zgodaj, pa jih lahko že presadimo na stalno mesto.

Če zelo pohitimo, lahko še posadimo čebulnice, ki bodo zacvetele jeseni (npr. ciklame), za vse spomladi cvetoče, kot so tulipani, narcise, zvončki, hrušice, spomladanski žafran, hiacinte, luki, pa s saditvijo počakajmo konec meseca. Konec poletja lahko sadimo trajnice, ki smo jih kupili v lončkih, vendar raje počakajmo, dokler najhujša vročina ne popusti (velja tudi za delitev trajnic). Na novo posajenih ne pozabimo redno zalivati.

Avgusta lahko delimo bradate perunike, maslenice, trajni mak, proti koncu meseca ali septembra pa potonike. Vendar moramo biti pripravljeni, da bodo slednje morda ponovno cvetele šele čez dve leti, saj so silno občutljive na presajanje. Sadimo lahko tudi žive meje iz izglavcev in okrasne iglavce. Še vedno obrezujemo žive meje.

Visoke japonske vetrnice bodo letos cvetele zgodaj, zato jim čimprej naredimo oporo. Foto: Pavlina Klosova/Shutterstock Foto:

Avgusta cepimo vrtnice, zanje sta primerni tehniki ploščičasta okulacija in T-okulkacija, ki se uporabljata tudi v sadjarstvu. Postopek je zelo podoben, razlikuje se le mesto na podlagi, kjer cepimo vrtnico. Vzgojitelji sadik rožnih grmov podlage najpogosteje cepijo na koreninskem vratu, vsaj nekaj centimetrov pod zemljo, da bi bili poganjki, ki bi zrasli iz cepljenega mesta, žlahtni. Seveda lahko cepič na podlago vstavimo tudi više, vendar bomo morali vse poganjke, ki bodo odgnali na »steblu« pod cepljenim mestom, sproti odstranjevati, saj bodo imeli lastnosti podlage (divjaki).

V času visokih poletnih temperatur moramo posebno skrb posvetiti vrtni trati. Če ni padavin, jo moramo zalivati v večernem času, zadostuje obilno dvakrat tedensko, kosimo pa jo na višino okrog 5 cm, da ne bi porezanih bilk požgalo sonce. Od konca avgusta do srede oktobra, če bo jesen topla, bomo lahko trato posejali na novo, je pa priporočljivo podlago pripraviti nekaj tednov prej. V času visokih poletnih temperatur moramo posebno skrb posvetiti vrtni trati. Če ni padavin, jo moramo zalivati v večernem času, zadostuje obilno dvakrat tedensko, kosimo pa jo na višino okrog 5 cm, da ne bi porezanih bilk požgalo sonce. Od konca avgusta do srede oktobra, če bo jesen topla, bomo lahko trato posejali na novo, je pa priporočljivo podlago pripraviti nekaj tednov prej. Ni pomembno samo, da se na novo nasuta ali prekopana zemlja usede, temveč bodo v tem času tudi pognali pleveli, ki jih bomo lahko pred setvijo populili.