Motovilec sejemo od avgusta do oktobra, potem pa spet marca in aprila. V poletno-jesenskem času je v navadi sejanje v več terminih iz dveh razlogov:
PREBERITE ŠE: 6 PRAVIL ZA USPEŠNO SETEV MOTOVILCA
Motovilčevo seme ima dve posebnosti, sveže, letošnje seme nerado kali, zato posejemo leto ali dve leti staro. Druga lastnost je, da veliko bolje kali na svetlobi, zato ga na gredici le vtisnemo v zrahljana tla z grabljami.
Pri kupljenih semenskih vrečkah je priporočljiva starost semena že upoštevana, če imamo domače seme, ki smo ga pobrali spomladi, potem ko so rastline odcvetele, pa ga pred setvijo damo za nekaj dni v zamrzovalnik in ga iz njega vzamemo dan pred sejanjem.
Zelo slaba popotnica za setev je tudi temperatura zraka nad 25 stopinj Celzija. Če posevek v 14 dneh ne vzkali, jo bo gotovo treba ponoviti. Avgusta zato sejemo motovilec v senco paradižnika, visokega fižola, sladke koruze ali gredico s setvijo zasenčimo s protitočno mrežo, razpeto nad loke. To preizkušeno »hladi« posevek, pa tudi tla dalj časa ohranjajo vlago.
Motovilec je skromna solatnica, ki ne potrebuje dodatnega gnojenja, saj je v zemlji ostalo dovolj hranil od prej pobranih pridelkov. Če dodajamo domači kompost (velja tudi za spomladanske setve), naj bo tega največ 1 liter na kvadratni meter. Tla pa pred setvijo fino zrahljamo.
Splošno pravilo je, da motovilec sejemo veliko bolj na redko, kot uspe povprečnemu vrtičkarju. Njegovo seme je namreč zelo drobno (odvisno tudi od izbrane sorte), zato se potrudimo, da ga iz roke spuščamo na tla na razdaljo 2 cm. To velja tako za setve v vrstice, ki so med sabo oddaljene od 15 do 20 cm (kar je priporočljivo, da bomo spomladi, tistega, ki je prezimil, čimprej okopali, kar spodbudi rast), kot za setve na povprek. Pri profesionalnih pridelovalcih se uveljavlja tudi sajenje v lončkih vzgojenih sadik motovilca, iz katerih se razvijejo bujnejše rastline.
Kot vse setve do kaljenja mora imeti tudi motovilec konstantno vlažna tla. To velja tudi za mlade rastlinice, posebej v sušnem septembru, saj imajo zelo plitve koreninice. V poznejših fazah rasti motovilca je pri nas večinoma dovolj padavin.
Seme, ki je v zemljo zgolj vtisnjeno, do vznika zavarujemo pred pticami tako, da ga prekrijemo z olistanimi vejicami ali tanko kopreno. Zaščita ohranja tudi vlago in ga hladi. Takoj ko posevek vzklije, jo odstranimo.
Pozneje motovilec ne potrebuje ščitenja s tuneli. Plosko pokrivanje s kopreno ni potrebno, zaradi nje je posevek bolj nagnjen k boleznim. Tak način pokrivanja pozimi, ko bi si radi nabrali solato, lahko povzroči, da povrhnjica listov primrzne na pokrivko, rastline pa se ob odkrivanju poškodujejo.
V zadnjih vročih poletjih poletne setve motovilca rada napade pepelasta plesen. Rastline so neuporabne zaradi plesnive prevleke, bolezen pa jih tudi deformira.
Pogosta težava je zapleveljenost, ki se je ne moremo znebiti zaradi pregoste setve. Plevel motovilec »duši«.
Razvoj rastlin podobno kot pri plevelu zastane, če so rastlinice preblizu skupaj (pregosta setev).
ZANIMIVOSTI
- Sorodstvo: motovilec je sorodnik baldrijana, njegova solata pomirja, zato je odlična za večerjo.
- Svetlokalilka: seme veliko bolje kali na svetlobi, zato ga le vtisnemo v zemljo, ne prekrivamo ga.
- Ne sejemo svežega semena: v nasprotju z večino drugih vrtnin, pri katerih ima sveže seme prednost, pri motovilcu bolje kali eno ali dve leti staro.