Kolumna Jerneje Jošar: Požrešne gosenice - kako jih prepoznati in ustaviti brez pesticidov

Letos je zaradi hladnega in deževnega maja vse na vrtu nekoliko zamaknjeno. Z otoplitvijo so tudi kapusnice, ki so bolj čepele na mestu kot ne, končno oživele. Žal pa opažamo na listih tudi poškodbe, katerih niso krivci zgolj polži. Požrešne gosenice kar treh različnih metuljev so tiste, ki nam povzročajo nemalo skrbi. Zato je zdaj čas, da jim namenimo več pozornosti, redno pregledujemo liste zelja, brokolija, cvetače in ohrovta in si pomagamo z domačimi pripravki, ki nas bodo pri tem učinkovito podprli.

Setveni koledar – junij 2025

Kapusova sovka 

Kapusova sovka je neugleden metulj, ki ga težko opazimo, tudi zato, ker leta v glavnem ponoči. V maju se iz bub, ki prezimijo v tleh, izleže prvi rod metuljev. Sivorjavi metulji, veliki približno štiri centimetre, začnejo nov krog življenja. Samice ležejo jajčeca v skupinah, najraje na spodnjo stran zunanjih listov kapusnic. Jajčeca so zelo majhna, le pol milimetra velika, ploščato okrogla, svetlo siva s temnejšo konico.

Iz njih se izležejo gosenice, ki v mladosti merijo približno 5 cm, so sivozelene barve s črno glavo. S staranjem postajajo vedno bolj raznolike. Nekatere ostanejo zelene, druge porjavijo, včasih pa postanejo skoraj črne. Vse pa imajo svetlejšo črto, ki poteka vzdolž njihovega telesa. Ko jih zmotimo, se zvijejo v klobčič. Po dolgem obdobju prehranjevanja in povzročanja škode na listih, se zabubijo v zemlji. Bube so dolge približno 2 cm, široke pol centimetra in rdečkastorjave barve. Avgusta se iz njih izleže drugi rod metuljev. 

Mlade gosenice kapusove sovke so zelene barve. Pozneje lahko barvo spremenijo. Foto Jerneja Jošar

Samice nato odlagajo jajčeca vse do oktobra, kar pomeni, da se z drugo generacijo srečujemo prav v času, ko glave zelja in cvetače že lepo zorijo. Gosenice drugega rodu so še bolj uničujoče: namesto da bi objedale le listje, se zavrtajo neposredno v glave vrtnin. Tam puščajo izjede, polne svojih iztrebkov, kar močno zmanjša kakovost in uporabnost pridelka.

Kapusov molj 

Še en »nočni« metuljček povzroča škodo na kapusnicah. Kapusov molj, dolg komaj 1,6 cm, je temno siv do rjavkasto siv, z značilno valovito svetlo črto na prednjih krilih, ki se lepo vidi, ko počiva. Čeprav ga redko opazimo, saj je aktiven predvsem ponoči, njegove sledi hitro postanejo očitne na listih.

Kapusov molj prezimi kot buba, skrit v rastlinskih ostankih na vrtu. Ko se v maju začne segrevati, se pojavijo prve odrasle živali. Samice hitro začnejo odlagati drobna, ovalna, sprva rumena, pozneje siva jajčeca, na spodnjo stran mladih listov. Vsaka samica lahko med 100 in 200 jajčec.

Po petih dneh se iz njih izvalijo ličinke – gosenice. Sprva so majhne, z drobno črno glavo, pozneje postanejo zelene z rjavo glavo in zrastejo do 12 mm. Konec junija se gosenice zabubijo na spodnji strani listov. Po dveh tednih se razvije naslednji rod metuljev. Ta ritem se ponovi še enkrat poleti. Avgusta nastopi tretja, najbolj številčna in požrešna generacija.

Te avgustovske gosenice povzročajo največ škode, saj se zavlečejo v že oblikovane glave zelja, ohrovta, ali med občutljive cvetove brokolija in cvetače. Njihovo hranjenje ne pušča le luknjic, temveč tudi iztrebke, ki zmanjšajo kakovost in estetsko vrednost pridelka, kar je še posebej pomembno za večje pridelovalce. Včasih listov skoraj ne ostane več, le žile kot spomin na zelenje, ki je bilo.

Gosenice kapusovega belina so sprva bledo rumene, skoraj neopazne. Foto Jerneja Jošar

Kapusov belin 

Na prvi pogled je tako nežen in nedolžen: snežno bel metulj z nežnimi črnimi pikami, ki poleti lahkotno pleše nad vrtom. A če gojimo kapusnice, njegova lepota ne prinese nič dobrega. Za metuljem kapusovega belina običajno pridejo gosenice – in te so izredno požrešne. 

Odrasel kapusov belin ima prepoznavna bela krila, ki merijo v razponu do 6 centimetrov. Na prednjih krilih ima črno liso ob robu in dve značilni črni pegici. Njegovo telo je črno, glavo pa krasijo dolge, kijasto zaključene tipalke.

Prvi metulji se začnejo pojavljati že aprila in maja. Samice hitro začnejo z odlaganjem jajčec v skupinah po 20 do 40 jih prilepijo na spodnjo stran listov. Ta jajčeca so rumena, drobna, stožčaste oblike in vzdolžno rebrasta. Ena sama samica lahko v svojem življenju odloži tudi do 600 jajčec.

Po desetih dneh se izležejo ličinke. Sprva so bledorumene, skoraj neopazne. Sčasoma postanejo bolj izrazite sivo-rumene, nato pa črno-bele z značilnimi rumenimi progami na bokih in hrbtu. Njihovo telo je prekrito s črnimi ščetinami, glava pa je svetlo siva. Ko odrastejo, merijo približno 4 cm v dolžino.

Gosenice so najdejavnejše poleti. V prvih tednih naredijo le manjše luknjice v listih, a ko zrastejo, lahko v nekaj dneh skoraj povsem uničijo liste vse do žil. Hranijo se tri do štiri tedne, nato se zabubijo.

V juliju in avgustu prileti drugi rod metuljev. Ta je še bolj škodljiv, saj je gosenic več in so bolj požrešne. Tudi ta generacija se po hranjenju zabubi in v tej obliki, kot bube, prezimijo. Običajno jih najdemo pritrjene na zidu, ograji, drevesu ali kar na vrtni hiški, čisto blizu vrta, kjer se bo krog naslednje leto spet začel.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Če jih zmotimo, se gosenice kapusove sovke zvijejo v klobčič. Foto Jerneja Jošar

Kako ukrepamo

Škoda, ki jo povzročajo gosenice, je lahko precejšnja. Tu je nekaj učinkovitih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo ali celo preprečimo težave:

• Mešani posevki: Kapusnice sadimo skupaj z zeleno, saj ta z vonjem pomaga odganjati škodljive metulje.
• Dišavnice kot odvračalo: Med vrstice sejemo in sadimo kamilico, kumino in koper. V neposredno bližino kapusnic sadimo tudi žajbelj, timijan, rožmarin, poprovo meto. Vse te rastline s svojim močnim vonjem motijo metulje in jih odvračajo od odlaganja jajčec.
• Vrt naj zadiši po ognjiču in kapucinkah: Ti cvetlici imata za metulje neprijeten vonj, zato ju posadimo čim več ob robovih gred in med zelenjavo.
• Zvečer škropimo tla z zeliščnimi pripravki: V času povečane aktivnosti metuljev tla okrog rastlin škropimo s pripravkom iz pelina ali vratiča, najbolje pozno zvečer.
• Škropimo rastline: Iz pelina in rabarbare naredimo pripravke, s katerimi škropimo rastline. 
• Redni pregledi listov: Liste kapusnic redno pregledujemo. Jajčeca preprosto odstranimo in jih stisnemo med prsti. Če opazimo že izležene gosenice, jih prav tako ročno poberemo in odstranimo.
• Povabimo naravne zaveznike: Na vrtu spodbujajmo prisotnost koristnih žuželk in živali – muhe trepetavke, tenčičarice, bogomolke, pikapolonice, pa tudi ježe, kače in ptice. Ptice so pri iskanju jajčec in gosenic zelo natančne in pridne pomočnice.
• Zaščita s prekrivkami: V času, ko samice odlagajo jajčeca (predvsem aprila, maja ter julija in avgusta), posevke kapusnic zaščitimo z gosto mrežo ali kopreno, ki prepreči dostop metuljev.
• Z vrta odstranjujemo ostanke kapusnic. 
• Naravna past – praprot: Med rastline polagamo liste praproti, saj kapusovemu belinu vonj ni po godu.

Iz rabarbarinih listov pripravimo hladen izvleček, s katerim zalivamo rastline. Foto Jerneja Jošar

Pripravki iz pelina in rabarbare

• Pelinov čaj 

Pest zeli prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati, dokler se ne ohladi, oziroma vsaj 15 minut. Pred škropljenjem razredčimo s toplo vodo v razmerju 1: 3.

• Pelinova brozga 

150-250 g sveže ali 15 g suhe zeli, narezane na manjše kose, prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočino, preostanek nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1: 5 in škropimo po rastlinah. 

• Hladen izvleček iz rabarbare

1 kg svežih listov rabarbare prelijemo s 6 litri vrele vode in pustimo stati 24 ur. Pripravek precedimo in z njim zalivamo ogrožene rastline.

• Brozga iz rabarbare

1 kg listov brez pecljev prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine. Liste v malo tekočine pa nato še 10 min kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode, v kateri so se listi namakali. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1: 5 in škropimo po rastlinah.