Mansarda za par in dva kužka

Mansardno stanovanje, ki meri približno sto kvadrantih metrov, je del večstanovanjske, hibridne leseno-betonske novogradnje na Gorenjskem. Predstavlja pa nov dom za par v srednjih letih in njuna dva štirinožna prijatelja.

Tloris je arhitektka Mojca Berhtold, ki je zasnovala interier, prilagodila potrebam naročnikov: sestavljata ga dve spalnici, dve kopalnici, mini delovni kotiček in dnevni prostor s čudovitim razgledom.

Pohištvo so prilagodili značilnemu mansardnemu prostoru. Foto Lovro Rozina

Mansarda je specifičen prostor tako za bivanje kot tudi opremljanje, zlasti zaradi omejitve z višino. »Želeli smo si čim večjo prostornino, zato stropa nismo spuščali, tako da smo zaradi višine imeli kar nekaj izzivov. Ti so bili povezani zlasti s težjo dostopnostjo,« pojasnjuje arhitektka. Prostori se odpirajo do slemena, vidni pa so tudi leseni tramovi. Ti dajejo poseben pečat prostorom.

Leseni deli pohištva so iz hrastovega lesa. Foto Lovro Rozina/

»Vidni leseni tramovi so pravzaprav strešna konstrukcija, ki smo se jo odločili pokazati namesto skriti,« pravi arhitektka in dodaja, da je bil sprva predviden znižan strop, a ker so želeli ohraniti občutek prostornosti, so se odločili pustiti tramove vidne.

Mansarda – Dom brez vrat: le stene, ki zastirajo poglede

»Izhodišče zasnove interierja je bila narava. Naročnika obožujeta les, jaz prav tako, zato smo ga poskušali čim več uporabiti oz. izpostaviti. Lesene gradnje imajo še to prednost – lepo dišijo in tako nas je vonj po lesu vodil naprej. Lahko rečem, da smo sledili nosu,« odgovarja arhitektka. Glede na to je bil izbor materialov preprost – naravni materiali so bili po besedah sogovornice edini logični izbor naročnikov, ki sta zelo povezana z naravo. Barve pa so temu sledile. Izbrali so naravne in umirjene odtenke, ki se skladajo z arhitekturo lesenega objekta.

V stanovanju je bil prostor tudi za delovni kotiček. Foto Lovro Rozina

Za pohištvo ter stenske in talne obloge so uporabili več različnih vrst lesa. Kot pravi arhitektka, so se poigrali z raznolikostjo odtenkov, vzorcev in struktur, ki jih nudijo različne vrste lesa. Parket je izdelan iz hrastovega lesa, zato so tudi za pohištvo izbrali kombinacijo s hrastovim lesom. Okna so iz smrekovega lesa, prav tako plošče, s katerimi so obložili strop, le da so te rahlo pobelili, da mansardni prostor ne bi deloval pretemno.

V interierju izstopajo tudi detajli, izdelani iz lesa. Ročaje in obešalnike, ki spominjajo na veje, si je zamislila arhitektka, izdelal pa jih je mizar. »Skozi celoten projekt so me spremljala drevesa, les kot glavni material, silhuete drevesnih krošenj na tapeti in tako se je na koncu porodila še ideja o vejah - ročajih in obešalnikih iz masivnega hrasta,« je povedala arhitektka.

Poševnine so obložili z beljenim smrekovim lesom. Lovro Rozina

Poleg ročajev na vratih omar in obešalnikov sta tu še svetilki, ki pa sta iz hruškovega lesa. »Viseča svetila je naročnica opazila v galeriji v Štanjelu in potem smo se povezali z ustvarjalko Metko Zver, ki je po naročilu naredila dve svetilki, eno visečo in eno stensko. Kot pravi avtorica omenjenih svetil, se trudi v vsakem ustvarjenem kosu najti notranje ravnovesje in ga oblikovati tako, da polno utelesi lepoto in bogastvo drevesa, iz katerega je nastal. Naši umetnini sta iz drevesa hruške,« je še povedala arhitektka.