Spoštovani!
Zanima me, ali bom morala plačati nepremičninski davek na drugo hišo, v kateri živi hčerka s partnerjem in tremi otroki. Stalno je prijavljena že 20 let. Hvala za odgovor.
Bralka
---
Spoštovani,
z možem sva leta 1979 zgradila enostanovanjsko hišo v Ljubljani. Leta 2013 sva jo z izročilno pogodbo dala hčerki. V njej je tudi člen, da nama - staršema - kot izročiteljema nepremičnine pripada dosmrtni brezplačni užitek. Prav tako po istem členu hčerka ne more dati v najem te nepremičnine, brez najinega privoljenja.
Midva druge nepremičnine nimava. Hčerka pa si je medtem kupila drugo nepremičnino, v kateri živi z družino.
Zdaj je hiša, katere lastnica je hčerka, postala njena druga nepremičnina in se obeta visoka obdavčitev.
Zanima naju, ali bo ta druga hčerkina nepremičnina oproščena novega davka, glede na to, da midva v njej bivava in uživava dosmrtni brezplačni užitek.
Prosim za vaše pravno mnenje za navedeno situacijo.
Hvala za vaš odgovor in vas lepo pozdravljam.
Marija
---
Spoštovani,
oče ima v lasti dve stanovanji v večstanovanjski hiši. V enem prebiva oče, v enem pa prebivam jaz. Najemnine ne plačujem, imam pa registrirano stalno prebivališče. Ker lastnica stanovanja nisem jaz, me zanima, ali bo oče v primeru, da bo predlog vlade za davek na nepremičnine sprejet, moral plačati le-tega?
Hvala in lep pozdrav,
Špela
---
Pozdravljeni,
zanima me sledeče. Po očetu sem podedovala nepremičnino, v kateri ne živim jaz, ampak moja mama. V lastništvu imam tudi nepremičnino, v kateri živim. Zanima me, če bom opravičena plačila davka za drugo nepremičnino, v kateri živi moja mama? Hvala za odgovor.
Lp. Alenka
Odvetnica
Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.
Spoštovani,
ker vas vse zanima, kaj bo z napovedanim davkom na nepremičnine, če v vaši drugi nepremičnini živijo vaši starši ali otroci ter ali boste v tem primeru oproščeni davka, smo pripravili skupen odgovor.
Vlada Republike Slovenije je na seji 23. decembra 2024 obravnavala nova izhodišča za obdavčitev premoženja, po katerih bi uvedli novo obdavčitev druge in vsake naslednje nepremičnine v lasti posameznikov. Pri tem je treba poudariti, da konkretnega zakona trenutno še ni, ta naj bi bil predvidoma sprejet v letu 2025, zato natančnega odgovora o obveznosti plačila davka trenutnega ni mogoče podati.
Predmet obdavčitve novega t.i. »nepremičninskega davka« so stanovanjske nepremičnine, torej stanovanja in stanovanjske hiše, ki imajo v katastru nepremičnin evidentirano stanovanjsko rabo, ne glede na to, ali jih lastnik uporablja za stalno prebivanje, za občasno bivanje, kot počitniški objekt, za oddajanje v najem ali pa so prazna. Zavezanci plačila davka so tako fizične kot pravne osebe ter tudi nerezidenti, ki imajo v lasti nepremičnine v RS.
Trenutni predlog Vlade predvideva davčno oprostitev zgolj za prvo stanovanjsko nepremičnino, in sicer nepremičnino, ki lastniku predstavlja dom oziroma njegovo glavno domovanje. Te ugodnosti so deležne nepremičnine, v katerih njihov lastnik dejansko prebiva. Navedeno pomeni, da mora lastnik imeti tam prijavljeno stalno prebivališče ter da mora tam tudi dejansko pretežno prebivati. Druge nepremičnine, ki jih ima fizična oseba v lasti, bi pa bile obdavčene po 1,45 % od posplošene vrednosti nepremičnine, ne glede na dejstvo, ali oseba v njej prebiva ali je nepremičnina morda celo prazna.
Gospa Alenka bi po trenutnih vladnih predlogih torej bila oproščena plačila davka za prvo nepremičnino, katere lastnica je, in v njej tudi prebiva, medtem ko bi morala v primeru druge nepremičnine, ki jo je podedovala, čeprav v njej živi njen ožji družinski član, plačati davek. Za natančnejše pogoje, ki jih bo predpisoval zakon, bo treba še počakati, saj mora vlada še uskladiti predlog s strokovno javnostjo in ga poslati v zakonodajni postopek.
V primeru bralke Špele je na podlagi trenutnega vladnega predloga moč sklepati, da bi bil njen oče oproščen plačila davka za prvo stanovanje, v katerem prebiva. Za drugo stanovanje, v katerem prebiva njegova hči, pa bi kot dejanski lastnik moral plačati davek na nepremičnino. Seveda ob predpostavki, da vsako stanovanje posebej predstavlja eno etažirano celoto.
V Marijinem primeru je odgovor podoben. Po trenutnem vladnem predlogu bi njena hčerka morala plačati nepremičninski davek na drugo nepremičnino, katere lastnica je, v njej pa bivata njena starša. Pri tem opozarjamo, da se vladni predlog še ni opredelil do morebitnih izjem, kjer bi ugodneje obravnavalo primere prebivanja družinskih članov, zato težko podamo konkretnejši odgovor.
Tudi v situaciji, ki nam jo je zaupala prva bralka, je na podlagi trenutnega predloga moč sklepati, da bi morala plačati davek na drugo nepremičnino, katere lastnica je, četudi ima hčerka tam prijavljeno prebivališče že 20 let. Plačilo davka namreč ni pogojeno z dobo prijave prebivališča oseb, ki tam prebivajo, ampak z lastninsko pravico.
O natančnejših pogojih in morebitnih izjemah pri obravnavanju prebivanja družinskih članov, ki jih bo vseboval zakon, bo treba še počakati, saj mora vlada še uskladiti predlog s strokovno javnostjo in ga poslati v zakonodajni postopek. Zakon naj bi bil predvidoma sprejet do konca tega leta in nato začel veljati z naslednjim letom.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?
Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.