
Pri nas je limetino zelena cvetača s prelepo stožčasto rožo, ki jo sestavljajo v pravilno spiralo nanizani manjši stožci, relativna novost, v Italiji pa jo gojijo že štiristo let! Ta križanec med brokolijem in cvetačo se imenuje romanesco. V primerjavi z običajno cvetačo ima trdnejšo teksturo, je sladkastega okusa in ima nežen priokus po oreščkih.
Velja, da romanesco bolje prenaša poletno vročino in tudi poznojesenski hlad kot bela cvetača, a slovenski vrtnarski strokovnjaki tudi zanj svetujejo le pridelavo spomladi in jeseni. Od srede julija je pravi čas, da posejete sadike za jesensko gojenje, ki bodo za presajanje godne približno v 40 dneh, ali pa od srede avgusta do začetka septembra sadike romanesca kupite. Če nimate razmer za poletno vzgojo sadik, je ta možnost celo boljša. Za sejančke in potem male sadike boste morali poiskati senčen in zračen prostor, kjer je hladneje, in zelo dobro skrbeti, da bo substrat ves čas vlažen. Kapusnice na splošno, tako sadike kot odrasle rastline, namreč ne marajo vročine in so žejne.
Pri romanescu traja pridelava od presajanja sadik do pobiranja okrog 85 dni, lahko pa manjše rože pobiramo že prej.
Velja, da so cvetače zahtevne za pridelavo, ker potrebujejo zelo rodovitna, s hranili bogata tla, redno namakanje, da so tla ves čas vlažna, in zaščito rož pred soncem. Toda če se držimo priporočil in se po sajenju sadik ne odpravimo na daljši dopust in rastlin ne prepustimo samim sebi, ni razloga, da nam poskus s cvetačo romanesco ne bi uspel. Ker bo začela rasti še v poletnih razmerah, izberemo sorte, ki so hibridi (oznaka F1), saj so prilagodljivejše. To velja tudi za druge cvetače.
Ker je po izkušnjah zadnjih let v drugi polovici avgusta še zelo vroče, posadimo sadike v delno senco, npr. za visoki fižol, sladko koruzo ali paradižnik. Cvetače ne marajo rasti v bližini kolerabe, čebulnic, krompirja, jagod in azijske listnate zelenjave.
Najbolje je cvetače saditi na gredico, ki je bila prejšnjo jesen (ali pa vsaj spomladi) pognojena z dobro preperelim hlevskih gnojem. Gredo lahko pred sajenjem pognojimo z gnojem, ki so ga predelali deževniki, bogatim vrtnim kompostom ali briketiranimi organskimi gnojili. Med tvorjenjem obilne listne mase (ta je nujna, če želimo rožo), je priporočljivo dognojevanje z gnojili, bogatimi z dušikom (npr. koprivno prevrelko, izvlečkom iz alg …). Strokovnjaki priporočajo dvakratno dognojevanje z listnim gnojilom, ki vsebuje element bor (pršenje po listih), da bo tvorba rože zanesljivejša.
Ker so cvetače, romanesco pa še posebej, velike in robustne rastline, jih sadimo najmanj 45 cm narazen.
Romanesco (tudi druge cvetače in brokoli) namakamo redno, tako sadike, rastline v fazi tvorjenja listov kot rastline v fazi tvorjenja rože. Najboljše je kapljično namakanje ali zalivanje z razpršilnikih po listih. Tla morajo biti vedno vlažna. Da jih zalivanje in padavine ne bi zbile, jih zaščitimo z organsko zastirko.
Čeprav je pri opisu sort cvetače romanesco navedeno, da se rože v močni svetlobi ne razbarvajo, jih zaščitimo pred soncem, ko so velike kakih 7 cm. To naredimo tako, da nekaj velikih listov nad rožo spnemo z gumico ali list ali dva zapognemo (zalomimo rebro), tako da rožo prekrijemo.