Na tradicionalni skupni novinarski konferenci, ki sta se je udeležila tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope in predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl, smo lahko slišali, s kakšnimi težavami se srečujeta organizaciji, ki pod svojim okriljem združujeta približno 33.000 članov. Glavna usmeritev obeh organizacije je varovanje narave in naravovarstveno ozaveščanje članstva. Zgolj lovci na leto opravijo približno milijon prostovoljnih ur v gozdovih. Ribiči pa ugotavljajo, da vodotokom in ribam še vedno najbolj škoduje človek s svojim nevestnim dejanjem.

Ker le znanje lahko pripomore k večji odgovornosti lovcev do narave, divjadi in varstvu okolja, je lovska zveza v letu 2014 izpeljala 131 različnih izobraževalnih programov, ki se jih je udeleževalo 3.600 lovcev. Še posebno pozornost pa zveza namenja izobraževanju mlajših lovcev. »Na področju varstva in ohranjanja narave LZS sodeluje z drugimi nevladnimi organizacijami. Skupaj z ribiško, kinološko, planinsko, turistično in čebelarsko zvezo je podpisnica Dogovora o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na letošnjem srečanju so analizirali dosedanje delovanje, se osredotočili na vprašanje, kako povečati vlogo in vpliv prostovoljstva nevladnih društvenih organizacij in opredelili sodelovanje v prihodnjem letu,« pravijo v Lovski zvezi Slovenije. Ugotavljajo tudi, da je po letošnjem uničujočem žledolomu dogajanje v gozdovih vse prej kot običajno zaradi spremenjenih razmer v okolju je upravljanje z živalskem svetom spremenjeno, saj se pojavljajo povsem novi izzivi. »Ena izmed značilnosti letošnjega leta je tudi skoraj popolna odsotnost semenskega obroda nekaterih vodilnih drevesnih vrst naših gozdov, predvsem bukve, različnih vrst hrastov, pa tudi divje češnje, jerebike, mokovca in drugih drevesnih vrst, ki imajo za živali užitne plodove. Tako sta med večjimi sesalci prehransko prizadeta predvsem divji prašič in medved. Upravljanje z njima pa je v kulturni krajini že sicer med bolj težavnimi,« ugotavljajo lovci večjo prisotnost medvedov in divjih prašičev na kmetijskih površinah in v neposredni bližini človeških naselij.

Pestro leto pa je bilo tudi za ribiče. Skupaj z nevladnimi okoljevarstvenimi organizacijami so nenehno podajali predloge vezane za naravovarstveno zakonodajo, predvsem tisto povezano z vodami. Tudi ribiška zveza in njeni člani so letos veliko svojega prostega časa namenili povzročeni škodi zaradi poplav. Visoka voda je bila uničujoča tudi na vodnih površinah  namenjenim gojenju avtohtonih vrst rib. Samo na območju občine Polhov Gradec so bili uničeni štirje gojitveni potoki. Zaradi zasutih strug je uničen večletni prirast avtohtone potočne postrvi. Podobne zgodbe so se dogajale tudi na Dolenjskem, delu Celjske kotline in v Prekmurju. Prizadete pa so bile tudi številne lovne vode.  Zaradi vse več katastrofalnih poplav v zadnjih letih tudi Ribiška zveza Slovenije zagovarja preventivne rešitve. »Slovenski sladkovodni ribiči kot redni spremljevalci vseh dogajanj na vodotokih redno opozarjamo pristojne organe na težave pri prostorskem načrtovanju in načinu zagotavljanja poplavne varnosti.  Ribiči se zavzemamo za dolgoročno in sonaravno urejanje vodotokov, ki bo upoštevalo tako zaščito premoženja prebivalcev kot tudi potreb vodnih organizmov. Ne moremo pa sprejemati dosedanje prakse interventnih sanacij vodotokov, ki se udejanja kot kanaliziranje vodotokov in ustvarjanje kamnometov na rečnih brežinah, saj tak način sanacij močno vpliva na življenjsko okolje avtohtonih vrst rib in njihovo številčnost v slovenskih rekah,« so prepričani ribiči.