Znanstveno ime teh toploljubnih cvetic je bilo še pred kratkim Lisianthus russellianus, po novem jim pogosteje pravijo Eustoma grandiflorum. Rod izhaja iz območja od juga ZDA, Mehike, Karibov do severnega dela Južne Amerike, od koder prihaja na svetovni trg pretežni del svetovne pridelave za rezano cvetje, gojijo pa jih npr. tudi na Nizozemskem, povsod pretežno v rastlinjakih, v katerih sta njihova pridelava in 'zorenje' najbolje nadzorovana.

Barvni spekter cvetov je silno širok: od bele, kremne, rožnate, lila, karminaste, rumene, pastelnih ter fluorescentnih odtenkov vijoličaste, modre do dvobarvnih – skoraj ni mogoče spregledati belih cvetnih čašic z indigo ali rožnato obrobo na gornjem robu, ki se pri nekaterih kultivarjih celo navolančka. Oblika in barvna kombinacija sta seveda stvar okusa, nedvomno pa so najelegantnejši beli cvetovi. Za te cvetice je značilno, da se steblo proti vrhu zelo razveja, včasih v pravcati grmiček, in ena rastlina nosi več cvetov. Ti se odpirajo postopoma in tudi zato zdržijo v vazi dolgo, tudi po štirinajst dni, čeprav bi po nežni strukturi sklepali drugače. Kultivarji, ki jih gojijo za rezano cvetje, so precej visoki, od 60 cm do metra, medtem ko so za gojenje v lončku bolj priljubljeni nižji, nekateri zrastejo samo dobro ped visoko.