Gradbena priloga: Energijska 
varčnost
 danes in jutri

15. 4. 2015 | Besedilo: Barbara Primc

gradbena priloga, aktivne hiše, pasivne hiše

Stavbe v Evropi porabijo 40 odstotkov vse proizvedene energije, od tega več kot dve tretjini stanovanjske, v katerih se največ energije porabi za ogrevanje in hlajenje. Med ukrepi, s katerimi se evropska zakonodaja odziva na stanje energijske (ne)učinkovitosti, je tudi zapoved, da je treba od leta 2019 vsako javno stavbo načrtovati in zgraditi v skoraj ničenergijskem standardu, dve leti pozneje bo zapoved začela veljati tudi za vse nove stanovanjske stavbe. Slovenija bo v skladu s tem v kratkem sprejela akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe za obdobje do leta 2020, ki poleg novogradenj vključuje tudi prenove.

V praksi to pomeni, da bodo nove in obnovljene stavbe energijsko visoko učinkovite in bodo za delovanje sistemov potrebovale zelo malo energije, pa še ta bo morala biti pridobljena iz obnovljivih virov (sonce, lesna biomasa, toplota iz okolice, soproizvodnja), po možnosti na stavbi sami ali v njeni bližini.

Kar zadeva samo gradnjo in obnovo, pri nas ni pričakovati večjih težav, čeprav bo akcijski načrt dodatno zaostril v pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah določena merila. Dokaz za to so že zgrajene in obnovljene hiše – v tokratni gradbeni prilogi predstavljamo tri. Prvo smo izbrali, ker skoraj ničenergijski standard presega, saj s sončno elektrarno na strehi proizvede več elektrike, kot je potrebuje za delovanje vseh hišnih sistemov. Druga je po celoviti prenovi postala zelo dobra nizkoenergijska, lastniku tretje pa je uspelo z delno prenovo prepoloviti stroške za ogrevanje.

Malo teže bo zagotoviti zahtevani delež obnovljivih virov, pravi Mihael Mirtič z GI ZRMK (intervju z njim objavljamo v nadaljevanju). V nezavidljivem položaju so v tem trenutku predvsem tisti investitorji, ki bi radi naredili še korak naprej in zgradili aktivno, torej plusenergijsko hišo. Naložba v sončno elektrarno, s katero je ta cilj najlažje doseči, se namreč ne splača, prevelik finančni zalogaj so (še vedno) tudi naprave za soproizvodnjo majhne moči. A zgoraj omenjeni akcijski načrt naj bi po mnenju ministrstva za infrastrukturo, kjer so ga pripravili, izboljšal dostopnost zdaj razmeroma dragih tehnologij.

Predstavitve treh različnih hiš - zidane, montažne in pasivne plusenergijske hiše ter intervju z Mihaelom Mirtičem, vodjo projektov na Gradbenem inštitutu ZRMK, si lahko preberete v novi številki priloge Deloindom.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE