Ko okna, ki ne tesnijo več oziroma skozi katera se izgublja preveč energije, zamen­jamo z energijsko učinkovitejšimi in hišo dodatno toplotno zaščitimo, se potrebe po toploti močno zmanjšajo, tudi za polovico, pravijo strokovnjaki. Največ toplote se izgubi skozi pripire (stik med krilom in okvirjem) in skozi fugo oziroma rego (stik med konstrukcijo in okenskim okvirjem), uhaja pa tudi skozi zasteklitev, saj je v vmesnem prostoru pri dvajset in več let starih oknih navadno le zrak. Če imamo na hiši deset takih oken, v kotlovnici pa kurilno napravo s slabim izkoristkom, v letu dni izgubimo tudi več kot 7000 kilovatnih ur toplote, kar je dovolj velik razlog, da z menjavo oken ne odlašamo. Ta poseg je v hiši zaradi več­jega števila oken precej večji finančni zalogaj kot v bloku, nepovratna sredstva Eko sklada pa je mogoče dobiti le za vgradnjo lesenega stavbnega pohištva. Marsikdo se zato sprašuje, ali je mogoče pri stroških za ogrevanje prihraniti tudi tako, da namesto celih oken zamenjamo le dotrajana tesnila in zasteklitev, kar je manjši strošek. Neva Jejčič z Gradbenega inštituta ZRMK pravi, da je treba v tem primeru preveriti, ali je tak ukrep ekonomsko upravičen.

Lesena ali plastična?

Pravzaprav ni pomembno, ali vgradimo lesena ali plastična okna, pomembno je, da vgradimo čim bolj kakovostna oziroma takšna, pri katerih imata tako okvir kot zasteklitev čim boljše toplotnoizolativne lastnosti. Nesmiselno je izbrati le zastek­litev z odličnimi lastnostmi, okvir pa s povprečnimi ali celo podpovprečnimi. Izbira materiala za okenski okvir je odvisna predvsem od arhitekturne zasnove objekta in predvidenega vzdrževanja stavbnega pohištva, velikokrat na izbiro materiala vpliva tudi cena, saj so lesena okna dražja od plastičnih. Po tehničnih lastnostih pa se lesena okna in okna iz PVC ne bi smela razlikovati, pravi Jejčičeva, saj morajo biti vsi izdelki skladni z veljavnimi standardi in pravilniki.

Seveda ima les kot naravni material kar nekaj prednosti v primerjavi s PVC, ki naj bi bil z ekološkega vidika manj primeren, vendar je treba vzeti v zakup, da bomo imeli pri prvih več dela z vzdrževanjem. Tega bo manj, če se odločimo za okno, katerega leseni okvir je na zunanji strani zaščiten s profilom iz aluminija. Takšno okno združuje vse prednosti lesenega: toplino lesa, dobro toplotno izolacijo, dimenzijsko stabilnost, zaščito lesa pred UV-žarki, dežjem, vetrom, zmrzaljo in vročino.

Primerjava življenjske dobe oken iz lesa in PVC ni preprosta. Življenjska doba namreč ne pomeni, da bo izdelek po njenem izteku neuporaben, temveč da v tem času na njem ne bo večjih sprememb. Prednost oken iz PVC je, da jih ni treba vzdrževati, vendar to še ne pomeni, da je njihova življenjska doba daljša kot pri lesenih. Njihova trajnost je najprej odvisna od kakovosti profilov. Nekakovostne lahko, denimo, poškoduje močnejše UV-sevanje, ki je v krajih na višjih legah pogosto. Pomembno je, da so spoji kakovostno varjeni, v nasprotnem primeru lahko zrak, ki pride v komoro z armaturo, začne kondenzirati, kar lahko povzroči propad armature, še zlasti če živimo ob morju, saj je v morskem zraku veliko soli.

Ko se torej odločamo za nakup novih oken, izbira ni preprosta. Vsa okna, ki so na voljo na slovenskem trgu, morajo ustrezati zahtevam veljavne regulative in morajo biti označena z oznako CE, opozori Neva Jejčič. In naša tehnična zakonodaja postavlja za toplotne lastnosti oken ene najstrožjih zahtev v Uniji, zato naj bi bili izdelki na slovenskem trgu načeloma zelo dobri. Večjo skrb kot izbiri samega okna bi zato morali nameniti pravilni vgradnji. Tako kot vsak drug stavbni element namreč tudi stavbno pohištvo v celoti pokaže svoje prednosti in pomanjkljivosti šele po vgradnji. Še tako kakovostne komponente ne pomenijo veliko, če je okno slabo ali pomanjkljivo vgrajeno.

Slabo zatesnjeni stiki med oknom in konstrukcijo so vir ventilacijskih toplotnih izgub, posledica netesnosti pa je nevarnost vstopa vode (dežja) v konstrukcijo, opozori energijski svetovalec in avtor ter vodja projekta Nacionalna energetska pot Bojan Žnidaršič. Z drugimi besedami: na tem mestu nastane toplotni most, ki lahko povzroča težave s površinsko kondenzacijo vodne pare in razvojem plesni. Pravilno vgrajena nova okna, naj bodo iz lesa ali PVC, zelo dobro tesnijo, kar pomeni, da močno zmanjšajo toplotne izgube in zagotavljajo tudi dobro zvočno izolativnost. Po drugi strani pa to pomeni, da ni več nenadzorovanega prezračevanja, ki je bilo značilno za stara okna, zato moramo dovolj pogosto in pravilno prezračevati, da preprečimo razvoj plesni – pozimi vsaj trikrat na dan s po dve- do štiriminutnim prepihom, svetuje Žnidaršič. Seveda bi bilo idealno, če bi hkrati z zamenjavo oken vgradili tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo, a je to povezano z dodatnimi stroški, ki marsikoga odvrnejo od naložbe. Druga možnost so okna z vgrajenim lokalnim prezračevalnim sistemom, ki jih je prav tako mogoče dobiti na našem trgu.

Ni predpisov za vgradnjo, le priporočila

V Sloveniji sicer še nimamo posebnega predpisa ali smernice za vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva, vendar so nekatere zahteve s tega področja zajete v določilih o zrakotesnosti stavb in toplotnih mostovih, zapisanih v pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures 2), v tehnični smernici učinkovita raba energije in v zahtevah pravilnika o zaščiti stavb pred vlago, pravi Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK. Pri določanju dodatnih zahtev za zagotovitev učinkovitega tesnjenja stika med okvirjem oken in konstrukcijo se zdaj naslanjamo tudi na standarda, ki ju uporabljajo v Nemčiji in Avstriji, oziroma na nemško tehnično smernico, po kateri sta bila pripravljena.

Najprej nova okna, potem toplotna izolacija fasade

Neva Jejčič priporoča vgradnjo, pri kateri so okna montirana v odprtino ustreznih dimenzij, dobro mehansko pritrjena v trd­no in čvrsto podlago, stik med okvirjem in konstrukcijo pa zatesnjen v treh ravneh, torej v skladu z načeli nemške smernice RAL. O prednostih takšne vgradnje bomo podrobneje pisali v zadnji majski številki priloge Deloindom, ki izide 30. maja, tokrat smo pozornost namenili nekaterim najpogostejšim napakam, ki se dogajajo pri zamenjavi stavbnega pohištva.

Bojan Žnidaršič pravi, da investitorji kot za stavo delajo nove in nove toplotne mostove, največkrat se zatakne že pri umestitvi okna na ustrezno mesto v gradbeni odprtini, saj pogosto pozabijo, da bo treba okensko špaleto tudi toplotno izolirati, za toplot­no izolacijo pa ne ostane dovolj prostora. Smiselno je namreč, da ko smo zamenjali stara okna, hišo tudi toplotno izoliramo. Najbolje, najceneje in tudi najbolj preprosto je, da novo okno vgradimo poravnano z zunanjo linijo zidu. To je nekoliko teže storiti v bloku, saj lahko takšen poseg močno spremeni zunanji videz objekta, kar ni vedno dovoljeno. V družinskih hišah s tem praviloma ni težav.

Pustimo dovolj prostora za izolacijo špalet

Če nova okna vgradimo na isto mesto, kjer so bila stara, pa je priporočljivo izdelati maceto na vseh štirih straneh okna. To pomeni, da na vsaki strani »izštemamo« maceto v širini debeline toplotne izolacije, torej 20 centimetrov, in v globini do okvirja okna, razloži Žnidaršič. Na teh mestih nato vgradimo toplotno izolacijo, ki tako na vseh štirih straneh prepreči nastanek toplotnih mostov. V praksi pa so špalete najbolj pogosto slabo ali celo neizolirane, neizoliran je tudi prostor pod zunanjimi okenskimi policami.

Tudi Neva Jejčič opaža, da podjetja ali njihovi pooblaščeni monterji sicer znajo pravilno vgraditi samo stavbno pohištvo, zatakne pa se pri obdelavi špalet in vgradnji okenskih polic. Predvsem pri zamenjavi stavbnega pohištva bi bila za ustrezno vgrad­njo večkrat nujna tudi zidarska obdelava, kar pa je v zadovoljivi kakovosti nemogoče opraviti v enem dnevu, pravi sogovornica. Vgradnja notranjih polic je sicer razmeroma preprosta, paziti je treba, da je polica pravilno dimenzionirana, podlaga primerno ravna, polica pravilno mehansko pritrjena in špaleta okrog police tako obdelana, da se ne pojavijo razpoke.

Večja pazljivost je potrebna pri vgradnji zunanjih polic, ki so izpostavljene vremenskim vplivom. Najprej je treba zagotoviti pravilno oblikovano in dimenzijsko ustrezno polico, ustrezno podlago, dobro mehansko pritrditev ter zadosten naklon, da voda odteka od okvirja okna proti robu. Stik med okvirjem okna in polico mora biti zatesnjen tako, da je čim bolj vodotesen in hkrati dovolj paroprepusten, da lahko voda, ki je morda vendarle pritekla v stik, spet izhlapi, razloži sogovornica. Ob stiku s špaleto mora biti polica oblikovana tako, da ni neposrednega stika med zaključnim slojem fasade in vodoravno ploskvijo police. Ob robu je treba tudi paziti, da voda s police ne teče po fasadi in pušča vidnih rjavozelenih sledi.

Neizolirane roletne omarice

Optimalno bi bilo hkrati z novimi okni vgraditi tudi sodobne toplotno izolirane roletne omarice. Če tega nismo storili in smo obdržali stare podometne omarice, toplotna izolacija fasade ne bo preprečevala toplotnih izgub na tem mestu. Težavo bomo ublažili, če notranje ploskve omarice (zgoraj, spodaj in ob straneh) obložimo z ekstrudiranim polistirenom v ploščah. Debelina plošče ne sme biti prevelika, da ne ovira navijanja rolet, paziti je treba tudi na sklenjenost stikov izolacije, seveda pa vsakega centimetra ne bomo mogli izolirati. Podobno lahko storimo na notranji ploskvi pokrova omarice.