Stavbno pohištvo: Značilnosti sodobnih oken

Tokratni prispevek je namenjen vsem, ki ste pred takšnim izzivom. V nadaljevanju bomo namreč povzeli bistvene značilnosti sodobnih oken in njihove vgradnje, ki se precej razlikujejo od tistih izpred desetletij. Razlog je predvsem skrb za čim manjšo porabo energije v stavbah, zaradi česar se razlikujejo tako način zasteklitve kot izvedba in material okenskih okvirjev. Pogosto spregledano poglavje tudi pri sodobnih oknih pa je njihova montaža: naj bodo tehnične značilnosti oken takšne ali drugačne, svojo kakovost dosežejo le, če so vgrajena po vseh predpisih in brez napak.

PREBERITE ŠE: STAVBNO POHIŠTVO - KAM GRE RAZVOJ PRI OKNIH

Merila za izbiro oken

Pri izbiri oken je ključen podatek o njihovi o toplotni prehodnosti, poleg tega so pomembni videz, način odpiranja in v hrup­nem okolju tudi na njihove zvočnoizolativne lastnosti (izražene so z vrednostjo Rw v decibelih). Pri novogradnjah njihove lastnosti, hkrati z dodatki, kot so način senčenja, okenske police in podobno, opredelijo že projektanti. Okna z najnižjo toplotno prehodnostjo se vgrajujejo v nizkoenergijske in pasivne hiše.

Zelo pomembna merila pri izboru so gotovo cena, dobavni in garancijski roki, servisna mreža ter to, da bo vgradnjo opravila usposobljena ekipa. Prednost bomo verjet­no dali ponudniku, ki poleg oken ponuja v paketu tudi okenske police, senčila in druge dodatke.

Za ponudbo oken na slovenskem trgu velja, da zaradi razmeroma stroge tehnične zakonodaje bolj ali manj vsa izpolnjuje predpisane zahteve (o tipu in debelini okenskih profilov, materialov in izvedbi tesnjenja, tipu zasteklitve in vrsti okovja). To dokazujeta obvezna oznaka CE in izjava o lastnos­tih izdelka.

Foto: Blaž Samec

Material okvirjev

Večina kupcev najprej razmišlja o materialu okenskih okvirjev, pri čemer sta odločilna videz in vzdrževanje. Največ oskrbe, ne glede na vrsto površinske zaščite, potrebujejo lesena okna, pri katerih z vsakoletno nego preprečimo pojav mikrorazpok, v katere bi lahko prodrla voda. Pri aluminijastih in PVC-okvirjih zadostuje občasno brisanje z običajnim čistilom. Pri PVC-oknih je priporočljivo preveriti garancijo na obstojnost barve okvirja.

Zmotno je prepričanje, da material okenskih okvirjev vpliva na klimo v prostoru, češ da lahko les uravnava relativno vlažnost v prostoru, plastična okna pa so razlog za plesen. Pri pravilni vgradnji nam­reč vse omenjene vrste enako tesnijo, ker pa nova okna tesnijo veliko bolje kot stara, nenadzorovane izmenjave zraka skoraj ni. Premajhno prezračevanje je vzrok za previsoko relativno vlažnost zraka v prostoru in potem vlaga kondenzira na hladnejših delih stene.

Danes so na trgu na voljo okna z okvirji iz različnih materialov: lesa, PVC, aluminija in njihovih kombinacij. Kakovostni izdelki iz vseh skupin dosegajo dobre toplotne lastnosti.

Lesena okna imajo na zunanji spodnji stranici aluminijasto odkapno letev, ki preprečuje zastajanje vode, lahko pa aluminijast profil obdaja vso zunanjo stran lesenega okvirja (kombinirana ALU-lesena okna). Leseni okenski okvir je praviloma poln, narejen iz večslojno lepljenega lesa, v nekaterih izvedbah z zelo dobrimi toplotnimi karakteristikami je les kombiniran s polnilom iz poliuretanske (PU) pene ali so v njem izredno tanki zračni žepi. Za lesena okna lahko dobimo subvencijo Eko sklada.

V nasprotju z lesom, ki je sam po sebi dober izolator, izolativnost oken s PVC­-okvirji dosegajo z zračnimi komorami, ki jih lahko vidimo v prečnem prerezu, nekatere izvedbe imajo v delu komor polnilo iz PU-pene. Plastični profil ima znotraj kovinsko ojačitev ali ojačitev iz lamel, ki so izdelane iz kompozitnih steklenih vlaken.

Okna, katerih okvir je v celoti iz aluminija (ALU-okna), se pri stanovanjskih hišah vgrajujejo manj pogosto, zlasti so primerna pri zasteklitvi zelo velikih površin in pri fasadnih odprtinah nepravilnih oblik. So najdražja in imajo najdaljšo življenjsko dobo.

Toplotna prehodnost oken in zasteklitev

Toplotna prehodnost (U) nam pove, kolikšen toplotni tok prehaja skozi kvadratni meter okna pri temperaturni razliki 1 stopinje med obema stranema. Izražena je z enoto W/m²K. Ključna podatka, ki jo opredeljujeta, sta toplotna prehodnost zasteklit­ve (Ug) in toplotna prehodnost okna kot celote, z okvirjem vred (Uw).

Toplotna prehodnost je odvisna od vrste zasteklitve, plina, s katerim je polnjen medstekelni prostor, nizkoemisijskih nanosov na notranji strani stekel, sestave okenskega profila, materiala ter debeline okvirja in tes­nil med okvirjem in krilom okna. Danes je pri večini oken za ogrevane prostore standard trislojna zasteklitev.

Toplotne lastnosti oken, ki jih smemo vgrajevati, so predpisane. V ogrevane stanovanjske prostore je treba vgraditi okna, pri katerih znaša toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) največ 1,1 W/m²K. Toplotna prehodnost celotnega okna, z okvirjem vred (Uw), sme biti največ 1,3 W/m²K.

Ko se s temi vrednosti srečamo prvič, nam seveda ne povedo veliko. Zgovoren pa je podatek, koliko toplote uide skozi najboljša sodobna okna v primerjavi z navadnimi dvoslojnimi, ki imajo v medprostoru zrak in jim v vsakdanjem jeziku pravimo termopanska. Ta so imela toplotno prehodnost zasteklitve (Ug) približno 3 W/m²K. V nizkoenergijske hiše se najpogosteje vgrajujejo okna z Ug 0,7 W/m²K, v pasivne pa 0,6 W/m²K ali 0,5 W/m²K. S posebnimi izvedbami je mogoče doseči tudi nižje vrednosti, vendar cena zasteklit­ve nesorazmerno narašča.

PREBERITE ŠE: REŠEVANJE REKLAMACIJ - POZNATE SVOJE PRAVICE IN OBVEZNOSTI?

Način montaže

Nova okna lahko vgradimo na dva načina – klasično, pri čemer rego med okvirjem in špaleto zapolnimo s poliuretansko peno, ali z montažo po smernicah RAL s tesnjenjem v treh ravninah, ki preprečuje nastanek toplotnih mostov in zagotavlja protivetrno in zvočno zaščito med oknom in konstrukcijo, z notranje strani paroprepustnost, z zunan­je pa varuje pred vdorom vode. V obeh primerih je treba okna na dovolj mestih s kovinskimi sidri mehansko pritrditi v konstrukcijo. Če je špaleta pravilno pripravljena, je montaža pri novogradnji praviloma »suha« (brez zidarskih del). Pri zamenjavi oken po demontaži starih pa je dodatna obdelava praviloma potrebna. Marsikdo se sicer spomni, da se je pri zamenjavi oken nekdaj govorilo možnosti suhomontažne vgradnje, pri kateri se stari okvirji niso izbili. Vendar je tak način slaba izbira, saj v preteklosti ni bilo redko, da okvirji niso bili pravilno vpeti v zunanjo steno, niso zagotavljali trdnosti, stiki med okvirjem in špaleto niso tesnili, vse to pa je daleč od energijsko učinkovite vgradnje, ki naj bi zmanjšala toplotne izgube.

Druge značilnosti sodobnih oken

Manjša prosojnost – Marsikomu se po zamenjavi oken dozdeva, da nova prepuščajo manj sončne svetlobe kot stara, pri čemer se ne moti. Običajno steklo je namreč nadomestilo steklo z nizkoemisijskimi nanosi, ki zmanjšujejo toplotno prehodnost zasteklitve (izgubo toplote navzven in hkrati pregrevanje poleti). Steklo je zaradi teh nanosov manj svetlobno prepustno.

Manjša svetla površina po zamenjavi okna – Pri zamenjavi manjših starih oken s sodobnimi je treba upoštevati, da imajo slednja širši profil okvirjev in kril, zaradi česar je zastekljena površina manjša. Razlika je najbolj izrazita pri zamenjavi zelo starih oken.