Stavbno pohištvo: Kam gre razvoj pri oknih

Skrb za izboljšanje toplotnih lastnosti

Še vedno je v ospredju skrb za zmanjševanje stroškov, zato niti ni presenetljivo, da pro­izvajalci razvijajo okna, ki imajo čim boljše toplotne lastnosti.

Nekdaj so medstekelni prostor polnili z zrakom, nato so se tehnologije spremenile in so namesto zraka proizvajalci uporabljali plina argon in kripton, ki toploto slabše prepuščata. Po besedah Tonija Mlakarja iz podjetja MTP okna in vrata se še vedno najpogosteje uporablja polnjenje medstekelnega prostora s plinom.

Rok Lenart iz podjetja Vomi Inženiring, ki zastopa podjetje Internorm, pojasni, da izboljšajo toplotne lastnosti tako, da v okenskih okvirjih iz PVC ali PVC-ALU uporabljajo granulat na osnovi termoizolacijske pene (podobne stiroporu), in sicer za brezhibno tesnjenje profilov okvirja in boljše U-vrednosti (faktor toplotne prepustnosti). »Granulat je vgrajen v okenski okvir pod tlakom, tako da enakomerno zapolni praznine v komorah profila. S tem se bistveno izboljša toplotna izolacija, saj se bolje zapolnijo luknjice v praznem prostoru.«

Konvekcijske toplotne izgube lahko med drugim preprečimo s pravilno vgradnjo. Mlakar je prepričan, da mora biti monter strokovno izobražen, da lahko svoje delo kakovostno opravi. »Optimalna montaža je predvsem montaža po sistemu RAL. Tukaj se uporabljajo materiali, kot so predkomprimirani trakovi, ki preprečujejo vdor vode, kakovostni silikoni in poliuretanska pena. S takšno vgradnjo preprečujemo vdor vode in vetra ter toplotne mostove. Ti se večinoma pojavljajo v predelu okenskih polic in pri spodnjem delu vrat – tam je treba biti pri vgradnji še posebej pozoren.«

Toplotne izgube pri oknih lahko preprečimo tudi s pravilno vgradnjo. Monter mora biti strokovno izobražen, da lahko svoje delo kvalitetno opravi. FOTO: Elizaveta Galitckaia/Shutterstock Foto:

Vse večja in »pametnejša« okna

Trendi se prav tako nagibajo k vse večji velikosti oken. »Zdaj izdelujemo tako velika okna oziroma steklene površine kot še nikoli prej. Vedno več pa je povpraševanja po pametnih oknih,« pojasni Mlakar. Tudi Lenart poudari, da je vse bolj v ospredju pametna tehnologija. »Tak primer je elektronski zaklep. Senzorji zaklepanja nevpad­ljivo in zanesljivo prek aplikacije I-tec SmartWindow sporočijo, ali in katera okna oz. balkonska vrata so odprta, nagnjena ali zaprta. Nadzor lahko poteka tudi prek kabla in se tako kombinira z običajnimi alarmnimi sistemi.«

Tudi Rudi Hajdinjak, vodja razvojnega oddelka v podjetju Reflex iz Gornje Radgone, se strinja, da je trend uporaba velikih in pametnih oken. »Okna omogočajo po­gled ven, kar je s psihološkega vidika zelo pomembno, hkrati pa zmanjšujejo porabo energije za osvetljevanje. Če imajo tudi funkcijo izrabe pasivne sončne energije, znižajo strošek za energijo, ki jo porabimo za ogrevanje notranjih prostorov. Vendar morajo velike okenske površine, ki jih najdemo predvsem na poslovnih objektih, zagotavljati tudi zaščito pred sončnim sevan­jem. Kar pa ne sme bistveno okrniti prehajanja naravne svetlobe in pogleda ven. Te v marsičem nasprotujoče si zahteve lahko zadovoljivo izpolnijo le t. i. pametna okna. Odvisno od trenutnih razmer lahko z njimi na dinamičen način uravnavamo prehod sončne energije in svetlobe. V nasprotju z večino konvencionalnih sistemov lahko preklopna stekla (avtomatična ali električna) ob dobri sončni zaščiti zagotovijo tudi zadovoljivo raven dnevne svetlobe in kakovosten po­gled skozi steklo. Pomembno je tudi, da z njihovo uporabo odpade potreba po dodat­nih senčilih,« pojasni in nadaljuje: »Nanosi na površini stekla s sončno zaščito omogočajo prehod velikega dela vidne svetlobe in majhnega dela sončne energije (selektivnost). Ta funkcija ostaja v vseh letnih časih nespremenjena, kar pomeni, da pozimi ne omogočajo pasivnega izkoriščanja sončne energije. Že več let si znanstveniki prizadevajo razviti sistem, s katerim bi uresničili že dolgo prisotno idejo o univerzalnem letno-zimskem oknu. Rešitve v glavnem iščejo med različnimi vrstami kromatskih stekel, ki omogočajo dinamično kontrolo svetlobnih in toplotnih pritokov. Nekateri od teh sistemov so v razvoju že dosegli stopnjo pilotne proizvodnje, večina pa jih je še v fazi laboratorijskega preizkušanja.« Hajdinjak še poudari skupni imenovalec naštetega, in sicer da zaradi visoke cene v primerjavi s ceno energije njihove uporabe še ne moremo upravičiti z neposrednimi prihranki energije (zaradi majhne toplotne prehodnosti). Za zdaj se najpogosteje uporabljajo na starih, spomeniško zaščitenih stavbah.

Vrste pametnih stekel

Rudi Hajdinjak iz podjetja Reflex nam je podrobneje pojasnil razlike med stekli. Omenil je fotokromna stekla, ki imajo na eni od površin organske nanose ali nanose s srebrovimi halogenidi. »Pod vplivom sončnega sevanja spremenijo prepustnost vidne svetlobe (potemnijo). S tem se poveča absorptivnost nanosa, steklo z njim absorbira večjo količino toplote (energija sonca torej segreje steklo, zato gre manj toplote v prostor). Prednost tega sistema je, da se samodejno aktivira, ima pa tudi veliko slabost: zaradi sončnih žarkov se aktivira tudi pozimi, ko želimo pasivno izrabiti sončno energijo. Zato te sisteme lahko le pogojno uvrščamo med sončno­zaščitne,« pojasni. Naslednja možnost so termokromna stekla. »Ta spreminjajo svoje optične lastnosti v odvisnosti od temperaturnih sprememb. Termokromni material (na primer vanadijev oksid) je uporabljen med dvema stekloma. Pri določeni temperaturi se segreje in preide iz prozornega v prosojno stanje. Njegova prednost je v preprečevanju oziroma zmanjševanju toplotnih pritokov v zgradbo, slabost pa zmanjšanje prepustnosti svetlobe in onemogočen pogled skozi steklo. Zaradi teh lastnosti je primeren le za zastekljevanje nadsvetlob, svetlobnikov ali streh.«
V nasprotju s foto- in termokromnimi stekli elektrokromna stekla omogočajo visoko stopnjo nadzora nad spreminjan­jem optičnih lastnosti. »Pri elektrokrom­nih steklih so med dvema plastema stekla, ki imata na notranji površini prozoren elektroprevodni nanos, kot funkcionalni sloj uporabljeni različni elektroliti. Električni tok spremeni transmisivnost elektrokromnega sloja in s tem prepustnost sistema za sončno svetlobo in toploto. Pri teh spremembah ostane pogled skozi steklo nemoten. Električna energija je potrebna le za sprožanje spremembe, ne pa tudi za ohranjanje doseženega stanja.«
Uporablja pa se tudi vakuumsko izolacijsko steklo. »Fineo je vakuumsko izolacijsko steklo (VIG – Vakuumisolierglas) oziroma vakuumsko steklo, ki ga med drugim izdeluje podjetje AGC. Sestavljeno je iz dveh stekel, ki sta med seboj ločeni z vakuumom (okoli 0,1 mm). Robovi so spojeni s posebno tehnologijo. Distančne kroglice so vidne kot fina mreža točkic (na razdalji 20 mm). Najtanjše steklo, debeline 7 mm, ima Ug vrednost 0,7 W/m2K (Ug – toplotna prehodnost).

Čim bolj neopazna in varna okna

Potrošniki vse pogosteje iščejo okna, ki so čim bolj neopazna, skrita in hkrati varna. »Okenski okvir les-ALU, v katerega je vpeto steklo, vgradimo v steno, da rob okvirja v prostoru ni viden, saj ga pokrijemo z ometom. Takšna okna so fiksna, a s tem pridobimo več svetlobe. Krilo skriva tudi revolucionarni sistem zaklepanja I-tec Secure, ki onemogoča odpiranje okna z vzvodom. Vgrajene lopute se pri zaklepanju potis­nejo v notranjost okvirja z vseh strani in tako zagotavljajo maksimalno zaščito pred vlomi. Naj še enkrat poudarimo, da sama varnost ni povezana zgolj z zaklepi, ampak tudi s pravilno izbiro stekla, to mora biti varnostno lepljeno steklo – VSG,« poudari Lenart.

Evropski standardi narekujejo, da mora biti v okenskih profilih določen delež recikliranega materiala. FOTO: Famveld/Shutterstock Foto:

Les in skrb za okolje

Mnogi izberejo lesena okna, saj dajejo prijeten občutek topline, manj bremenijo okolje (imajo manjši ogljični odtis), njihova razgradnja je preprosta, vendar imajo eno šibko točko – njihovo vzdrževanje od nas zahteva nekaj več angažiranosti.

Les se uporablja tudi v jedru oken iz lesa in aluminija. »Pri nas je iz lepljenca, tankih lepljenih slojev lesa, kot jih poznamo le v visoko stabilnih nosilcih. Tanke lepljene plasti lesa na okvirju in krilu poskrbijo za to, da je okno izjemno nosilno. Lepljenec je statično veliko stabilnejši in trši, če ga na primer primerjamo s tremi lepljenimi sloji smrekovine,« razloži Lenart. Pri Internormu še poudarijo, da uporabljajo izključno izolacijske materiale, ki ne vsebujejo HCFC-jev, HFC-jev ali PFC-jev. Te snovi so zaradi visokih emisij CO2 pri proizvodnji izjemno škodljive za okolje.

Skrb za okolje se pri oknih kaže tudi v uporabi recikliranih materialov. »Te že najdemo v okenskih PVC-profilih. Evropski standardi narekujejo, da mora biti v okenskih profilih določen delež recikliranega materiala. Prednost je v tem, da se znižujejo stroški materiala, predvsem pa naredimo nekaj za okolje,« poudari Mlakar.

Hajdinjak opozori še na eno novost, in sicer v povezavi s pticami. Uporablja se že površinska obdelava stekla za zaščito pred naletom ptic v steklene površine. »S posebno lasersko obdelavo nanosa na steklu (nizkoemisijski nanos) dosežemo, da postane bolj 'vidno' za ptice. S tem preprečimo, da bi se zaletele v stekleno površino in se poškodovale oziroma poginile, hkrati pa povzročile škodo.«

Vinilne obloge

Kdor bi se rad izognil vzdrževanju lesenih oken, se lahko odloči za imitacijo lesa. Dandanes je namreč lahko površina PVC-oken videti kot les, med najnovejšimi trendi pa so vinilne obloge. »Vinil je plastika, komercialno ime za PVC-talne obloge, ki pa se že uporablja kot prevleka oziroma folija na notranji strani oken,« pove Lenart. »Ker trg narekuje vedno nove trende in materiale, kar naprej prihajajo novi izdelki, kot so bile v preteklosti recimo ALU-obloge in dekorativne folije. Ker je vinil sam po sebi kakovosten material, se bosta povpraševanje in prodaja na tem področju zagotovo povečala,« je prepričan Mlakar.

Vedno svež zrak

Kot različno uporabljamo prostore, je različna tudi potreba po svežem zraku. »Obstaja že sistem prezračevanja s funkcijo rekuperacije, ki je vgrajen neposredno v okenski okvir in ga je mogoče pri vsakem oknu regulirati popolnoma individualno, zahvaljujoč razvoju sistema I-tec,« razloži Lenart. Prednosti tega sistema so, da se vsako okno upravlja posebej, da se dovaja svež zrak v prostor po potrebi, toplotne izgube pa so majhne, saj kratkotrajno zračenje ni potrebno. Hkrati je poskrbljeno za večjo varnost, saj okna ostanejo zaprta tudi med zračen­jem. Vgrajeni so filtri, ki prestrežejo prah in pelod. »Kot zanimivost naj omenim, da je vse to mogoče upravljati ročno, z nadgradnjo pa tudi avtomatsko – sistem nadzoruje vsebnost vlage v odvedenem zraku in se vklopi po potrebi.«

Slovenci pri barvah še zadržani

Kakovost je napredovala tudi na področju barv. »Današnje barve so čedalje bolj obstojne, tako da omogočajo dolge garancijske dobe,« pove Mlakar. Letos je menda trend črna barva okenskih okvirjev. Barva je nevtralna, saj lepo popestri notranjost prostora ne glede na to, ali gre za moderno gradnjo, tradicionalni ali kmečki slog. A zdi se, da na notranji strani okenskih PVC-okvirjev pri nas še vedno prevladujeta bela in antracitna barva. Tudi po Mlakarjevih izkušnjah sta to na našem trgu standardni barvi: »Sem pa prepričan, da bo v prihodnje vse več drznih kombinacij, kar že zaznavamo v tujini. Običajno se takšna in podobne prakse pri nas uveljavijo z nekaj časovnega zamika.«