Razvajanje doma: Masažne kadi in bazeni

10. 1. 2013 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: arhiv podjetij

masažne kadi, bazeni, razvajanje, voda

Razvajanje in sprostitev v vodi si lahko privoščimo tudi v zavetju svojega doma. Potrebujemo le masažno kad v kopalnici, malce zahtevnejši pa si bodo omislili masažni bazen na terasi ali na vrtu pred hišo. Medtem ko za postavitev prve ni posebnih omejitev, je treba v drugem primeru najprej preveriti nosilnost podlage.

Masažna kad je primerna za vse kopalnice, tudi tiste v blokih. »Teža z vodo napolnjene kadi navadno ne povzroča težav, ne glede na leto gradnje bloka, je pa včasih potrebne kar nekaj iznajdljivosti, ko želimo masažno kad spraviti po ozkih ali zavitih stopnicah v stanovanje,« pravi Radoš Kužnik iz podjetja Kolpa. Drugih omejitev skoraj ni, zagotoviti je treba le neoviran dostop do rešetke, pod katero se skriva masažni sistem – za morebitna popravila ali redni servis, ki ga je treba po sogovornikovih besedah opraviti na tri do pet let, odvisno od modela.

Možnosti vodnih užitkov, ki jih ponujajo masažne kadi, so tako rekoč neomejene, za kar poskrbijo vodne in zračne masažne šobe, katerih število se razlikuje od modela do modela. Njihovo upravljanje, torej upravljanje masaže, je bodisi mehansko (vklop in izklop s pritiskom na gumb) bodisi elektronsko oziroma digitalno. Masažne kadi z vgrajeno podvodno večtočkovno LED-razsvetljavo ponujajo kromoterapijo, ki v telesu vzpostav­lja energijsko ravnovesje, nekateri modeli so opremljeni za ogrevano zračno masažo, pri kateri se skozi zračne šobe vpihuje na več kot 50 stopinj Celzija ogret zrak, tako da se voda ne ohladi, občutek ugodja masaže pa je veliko večji. Za vzdrževanje in nastavljanje temperature vode med masažo sicer poskrbi vgrajeni grelnik. Za popolno udobje je tu še vgrajeni radio z zvočniki, pri nekaterih modelih celo LCD-televizor.

Da se masažne šobe ne zamašijo, je treba po Kužnikovih besedah štirikrat na leto skozi sistem spustiti posebno razkužilo, ki odstrani vse kapljice in morebitne usedline. »Nekateri modeli imajo vgrajen poseben sistem za samodejno praznjenje in sušenje cevi po uporabi masažne kadi, ki preprečuje razvoj alg in bakterij v ceveh,« dodaja Robert Ivanuša iz salona masažnih bazenov in masažnih kadi Wellis.

Masažni bazen le na ustrezno nosilno podlago

Še več vodnih užitkov nam ponuja masažni bazen, ki ga lahko brez gradbenih posegov postavimo bodisi v notranjosti hiše bodisi na vrtu ali terasi. Najpomembnejše je, da preverimo nosilnost podlage, ki mora po besedah Roberta Ivanuše zdržati obremenitev najmanj 740 kilogramov na kvadratni meter: »Podlaga mora biti trdna in ravna, predvsem pa dovolj nosilna, da bo prenesla težo z vodo napolnjenega masažnega bazena in kopalcev v njem. Na neprimerni podlagi se lahko masažni bazen posede ali poči, tako nastalih poškodb na školjki ali ogrodju pa garancija ne zajema. Zaradi tega priporočam, da desetcentimetrsko armiranobetonsko podlago pripravi pooblaščeni gradbenik oziroma gradbeno podjetje.«

Kakor pravi Mija Jenšterle iz salona masaž­nih bazenov Hotspring Maat1, je vsak model masažnega bazena opremljen z gradbeno skico, ki določa nosilnost podlage: »Največja obremenitev bazena, ko je napolnjen z vodo in v njem uživajo uporabniki, je običajno od 420 do 550 kilogramov na kvadratni meter.« Dostop do notranjih enot ne sme biti oviran, da ob morebitnih vzdrževalnih ali servisnih posegih ne bo težav, okrog bazena pa je treba urediti ustrezno drenažo, priporočljivo je tudi poskrbeti za primeren dostop, recimo tlakovano potko, da v vodo ne bomo prinašali umazanije.

Masažni bazeni ne potrebujejo neposrednega vodovodnega priključka, saj so po besedah Ivanuše deklarirani kot prostostoječi mobilni elementi, zato jih lahko postavimo na vrt, balkon, teraso, v kopalnico ali v zimski vrt. Vodo lahko natočimo iz najbližje pipe, pri čemer si pomagamo z vrtno cevjo, na željo stranke pa po besedah Mije Jenšterle poskrbijo tudi za fiksni priključek. »Prav tako ni potrebno, da je masažni bazen neposredno priključen na odtok, nujen pa je sifon pred njim. Na spodnji strani ohišja (na nosilnem podstavku) je poseben nastavek z ventilom, na katerega takrat, ko želimo sprazniti bazen, namestimo vrtno cev in jo speljemo do najbližjega odtoka ali sifona. Za praznjenje je smiselno uporabljati tudi potopno črpalko,« dodaja Robert Ivanuša.

Tri- ali enofazni električni priključek

Bazena ni priporočljivo postaviti v bližini nadzemeljskih električnih vodnikov, od njih naj bi bil oddaljen najmanj tri metre. Seveda pa za delovanje potrebuje električno energijo. V skladu s pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah in glede na zahteve proizvajalca masažnega bazena je treba zagotoviti ustrezno zaščito pred udarom električnega toka. Ta vključuje kombinirano zaščitno stikalo, ki je namenjeno samo bazenu, torej nanj ne sme biti vezan noben drug porabnik. Zaščitno stikalo mora biti štiripolno (3P + 1N) z avtomatskimi varovalkami 3 x 16 A (počasnimi) in z nazivnim diferenčnim tokom 30 mA – višji nazivni diferenčni tok (0,3 ali 0,5 A) je lahko namreč ob morebitni napaki (električnem udaru) smrtno nevaren, opozarja Ivanuša.

»Iz električne omarice, v kateri so za bazen predvidene avtomatske varovalke 16 A, je treba napeljati kabel, namenjen samo masažnemu bazenu, do omenjenega stikala in nato do bazena. Tu potrebujemo še vsaj dva metra kabla, ki ga speljemo do kontrolne enote v notranjosti bazena. Če bo kabel speljan pod zemljo, je najbolje, da pride iz tal čim bliže robu masažnega bazena,« pojasnjuje Ivanuša. Da kabel po montaži ne bo viden, je torej dobro natančno načrtovati tako mesto postavitve bazena kot potek električne napeljave, da lahko kabel na mestu izhoda iz tal takoj speljemo v ohišje na spodnjem delu bazena.

Za nekatere masažne bazene zadostuje enofazni električni priključek, ki potrebuje (1P + 1N) dvopolno zaščitno stikalo in 16-ampersko avtomatsko varovalko.

Največja poraba elektrike po uporabi bazena

Masažni bazen je ves čas priključen na elekt­rično omrežje, tudi takrat, ko ga ne uporab­ljamo. Le tako namreč voda v njem nenehno kroži, kar preprečuje, da bi se usmradila. Kljub temu se porabi razmeroma malo elekt­rične energije, zagotavlja Mija Jenšterle: »Vsi masažni bazeni iz naše ponudbe imajo opravljen test TÜV za energijsko varčnost, ki potrjuje, da pri povprečni letni temperaturi vode 37,5 stopinje Celzija in ob uporabi štirikrat na teden masažni bazen porabi za največ 17 evrov električne energije na mesec.« Po besedah sogovornice je sicer poraba največja po uporabi bazena, med katero se voda ohladi za stopinjo ali dve in jo je treba dogreti.

Da se voda v bazenu, ki stoji na prostem, ne ohlaja prehitro, poskrbi dobro izolirano ohišje, ko ga ne uporabljamo, pa ga je seveda treba pokriti s pokrovom, ki mora biti prav tako dobro toplotno izoliran. »Bazeni imajo sicer lastno gretje, ki omogoča nastavitev temperature vode po želji uporabnika, od 26 do 40 stopinj Celzija. Voda se nenehno dogreva na želeno temperaturo, tako da je bazen pripravljen za uporabo 24 ur na dan,« pojasnjuje sogovornica.

Večina bazenov ima tako imenovani sistem »by-pass« za filtriranje vode, pri katerem del vode ves čas kroži, le del pa potuje skozi filtre. Nekateri proizvajalci pa zagotavljajo 100-odstotno filtracijo, pri čemer za čistost vode poskrbi kakovosten filtrirni sistem z mehanskimi filtri in tiho obtočno črpalko. Jenšterletova dodaja, da antibakteriološko deluje tudi ozonizator, ki vodo bogati s kisikom, srebrovi ioni preprečujejo razvoj alg. Ena od možnosti za vzdrževanje neoporečne vode je tudi tako imenovana ACE-dezinfekcija vode na osnovi elektrolize z diamantno elektrodo, ki so jo razvili posebej za delovanje v manjših količinah vode (de­zinfekcija vode z elektrolizo iz morske soli je sicer znan način dezinficiranja vode v plavalnih bazenih): »Za reakcijo in delovanje zadostuje zelo majhna količina posebne prečiščene soli. V masažni bazen stresemo od pol kilograma do dveh kilogramov soli, odvisno od velikosti bazena. Sistem ACE dovaja vodi pet naravnih oksidantov, ki zadostujejo za diamantno čisto vodo.« Podobno deluje sistem ISIS (elektroliza na osnovi natrijevega bromida), najnovejši sistem pa je dezinfekcija z UV-C žarki, ki jo je razvilo podjetje Philips. »UV-žarki določene valovne dolžine (253,7 nm) učinkovito uničujejo in preprečujejo razvoj bakterij, alg in plesni, pri čemer vodi ne dodajamo ničesar, zato ta nima spremenjenega vonja (ni vonja po kloru, na primer) in tako ne draži kože in oči,« dodaja Ivanuša.

Vzdrževanje bazenske vode je za uporabnika preprosto, saj kakovostni filtrirni sistem poskrbi za vse. Kakor pravi sogovornica, mora uporabnik približno na deset dni izmeriti pH-vrednost vode in jo po potrebi uravnati, enkrat na pol leta je treba bazen izprazniti in napolniti s svežo vodo ter po potrebi očistiti mehanske filtre. Kako pogosto, je odvisno od pogostosti uporabe bazena, na to pa uporabnika opozori lučka.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE