18. 2. 2016 | Besedilo: K. Ž./STA
Predlog nove prostorske in gradbene zakonodaje do konca maja
18. 2. 2016 | Besedilo: K. Ž./STA
Predlog nove prostorske in gradbene zakonodaje - gre za predloge treh zakonov, katerih osnutki so do petka v javni obravnavi - bo pripravljen do konca maja. Ta predvideva vodjo gradnje (natančna definicija slednjega je še stvar dogovora s strokovnjaki), ureja se postopek legalizacije črnih gradenj, samograditeljstvo pod določenimi pogoji ostaja.
Spremembe gradbene zakonodaje gredo v smeri, da se bodo postopki vodili koordinirano in na enem mestu, predvidena je celovita informatizacija vseh procesov dovoljevanja, koncept izdajanja gradbenih dovoljenj temelji na principu t. i. zgodbe, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vodja službe za sistem okolja in prostora na ministrstvu za okolje in prostor Luka Ivanič.
"Namen je zmanjšanje investicijskega tveganja in bolj logično sosledje zahtevanih korakov, dokumentacij v tem postopku. Seveda ne na račun zmanjšanja javnega interesa, vendar tudi z namenom, da ustvarimo investicijsko bolj privlačno okolje," je izpostavil.
V gradbenem zakonu ter zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih je poudarek dan drugačnemu sistemu pristojnosti in odgovornosti pri sami gradnji. S tem je povezan tudi vladni projekt boljše regulacije poklicev. Namen ministrstva je vzpostaviti mehanizme na področju urejanja prostora in graditve objektov, kjer se javni interes uspešno sreča z zasebnim interesom.
Uvajajo novo funkcijo - vodjo gradnje
Predlog bo na področju gradnje objektov vzpostavil vodjo gradnje, torej instrument, ki je v času javne razprave povzročil kar nekaj hude krvi med inženirsko zbornico in zbornico za arhitekturo in prostor. Po Ivanovičevih pojasnilih so precej aktivno pristopili k dodelavi te rešitve.
Kot je zagotovil, bo funkcija ostala. Odgovornost vodje gradnje je celostna izvedba projekta - da je gradnja izvedena tako, kot izhaja iz dovoljenja, da je vezni člen med projektantom in naročnikom gradnje ter da opravlja neke nadzorstvene funkcije in na tak način deluje tudi v javnem interesu.
Vodje gradnje, ki jih bodo nadzirale zbornice, zbornice pa ministrstvo, bodo predvideni tako za gradnjo stanovanjskih hiš kot večje infrastrukturne projekte.
Legalizacija črnih gradenj
Predlog bo urejal tudi legalizacijo črnih gradenj, in sicer se rešitev nanaša na objekte, starejše od 20 let, če v tem času ni prišlo do realizacije nekih inšpekcijskih ukrepov in podobno. Lastniki takih objektov bodo morali izvesti določene korake za legalizacijo.
Poleg tega bo mogoče legalizirati tudi objekte, pri katerih je zaradi posebnih okoliščin interes za začasno ohranitev močnejši od interesa za odstranitev - pri teh bo pod določenimi pogoji možna pridobitev začasnega dovoljenja, kar bi omogočilo uporabnikom takšnega objekta ustrezen čas za pridobitev nadomestnega objekta ali za odpravo razlogov, ki onemogočajo legalizacijo.
Gradnja v lastni režiji
Samograditeljstvo ostaja, a pod določenimi pogoji. Graditelj mora imeti ustrezne kvalifikacije in se držati zakonskih določb, ravno tako bo moral imeti vodjo gradnje, če za ta instrument sam ne bo kvalificiran.
Prostorska zakonodaja
Namen zakonodajnih rešitev na segmentu prostorske zakonodaje je povečati prožnost prostorskega načrtovanja, da se to bolj ažurno odziva na aktualne potrebe v prostoru, je navedel Ivanič in dodal, da velik poudarek velja oz. se ponovno daje povezavi prostorskega načrtovanja s strateškim načrtovanjem.
Na področju urejanja prostora se velik del prenove nanaša na vzpostavitev mehanizma aktivne zemljiške politike (da občine kot nosilke urejanja prostora lahko aktivno gospodarijo s prostorom; občine se bo opolnomočilo, da bodo lahko bolj aktivno delovale na tem področju), je dejal.
"Ta zakonodajni paket predstavlja najbolj obsežen oz. celovit poskus zakonodajne reforme na področju urejanja prostora in graditve objektov," je poudaril Ivanič.
Spremembe bodo postopne
Po njegovi oceni je ena najbolj pomembnih zadev zavedanje, da posegamo v živo materijo in da potem tudi zagotovimo nek smiseln prehod na novo obdobje, ki bo po nekaterih segmentih te zakonodaje trajal do leta 2020.
Ivanič pozdravlja interes javnosti, ki se je pokazal v javni obravnavi. Pripombe so zelo številčne in konstruktivne, do vseh se bodo opredelili. "To področje na nek način nazaduje. Namen je, da te zadeve zdaj postavimo na nek nov, boljši imenovalec," je še poudaril Ivanič.
Predlog zakonodajnega paketa naj bi vlada potrjevala junija, nato sledi parlamentarni postopek.
Več o predlogu nove prostorske in gradbene zakonodaje si lahko preberete tudi v četrtkovem Delu.