Projekt se bo izvajal do maja 2019, sodelujoči pa si bodo v tem času prizadevali identificirati, preveriti in promovirati dobre prakse javno-zasebnega partnerstva na primeru zgodovinskih mest in stavb. »Ob omejenih javnih proračunih lahko ta mehanizem prispeva k ohranjanju slovenske in srednjeevropske materialne kulturne dediščine. V okviru projekta se razvijajo strategije, akcijski načrti, pilotne akciji, delavnice za javni sektor itd., s čimer bi radi zagotovili ohranjanje in valorizacijo kulturne dediščine v javno-zasebnem partnerstvu,« so povedali pristojni za projekt Restaura.

Projektu so se pridružili še Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Slovenska škofovska konferenca ter Nadškofija Ljubljana.

V večini evropskih držav primanjkuje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine. Pomanjkanje je še zlasti občutiti v srednji Evropi, kjer je nemalo stavb, pa tudi celih območij prepuščenih neusmiljenemu zobu časa. Pri Restauri, ki teče že od leta 2016, sodelujejo tudi partnerji s Poljske, Hrvaške in Slovaške, torej iz držav, kjer je veliko zgodovinskih stavb v slabem materialnem stanju in kjer je uporaba omenjenih shem zaradi različnih vzrokov še slabo razvita.