1. 11. 2011 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: arhiv podjetij
Med funkcijo in duhovitimi zamislimi
1. 11. 2011 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: arhiv podjetij
Kadar razmišljam o dnevni sobi, jo navadno vidim povezano s kuhinjo in jedilnico kot velik, odprt prostor. Sodobno bivanje in način življenja sta pripeljala do spremembe prostora, ki je bil včasih ločen in zaprt z vrati. Tej spremembi se je sčasoma prilagodila tudi oprema. Ločnica med kuhinjskim in pohištvom za dnevne sobe je veliko bolj zabrisana, kot je bila nekoč. Osrednjo vlogo imajo modularno oblazinjeno pohištvo, knjižni regali in police, za pravo razpoloženje pa skrbi dobra osvetlitev.
Več virov osvetlitve
Dnevni prostor sodi poleg kopalnice med zahtevnejše za osvetlitev, zato je tudi največji izziv v svetlobnem opremljanju. Oba prostora namreč ob različnih priložnostih potrebujeta različne svetlobne scenarije. Zaradi njegove večnamenskosti in velikosti je treba v osrednjem prostoru doma, kjer preživimo največ časa, poskrbeti za različne osvetlitve. Tu gledamo televizijo, beremo, posedamo z družino in prijatelji. Za to potrebujemo več virov svetlobe, torej tudi različna svetila, in sicer talna, stenska, stropna ali namizna. Stenska in stropna podobno kot v drugih prostorih uporabimo za osrednjo osvetlitev.
Talna in namizna pa za druge priložnosti, za branje ali ustvarjanje prijetnega ozračja. Za slednje si lahko omislimo tudi regulacijo jakosti svetlobe. Delno se dnevni prostor spogleduje z zunanjo ureditvijo, saj je navadno iz njega mogoč izhod na teraso ali vrt, poleg tega z njo komunicira skozi večje steklene površine. Tako soustvarja zunanji ambient, kar je treba upoštevati pri izbiri svetil in oblikovanju svetlobe. Notranjost, na primer, ne sme »preglasiti« zunanje svetlobne ureditve, ampak jo mora smiselno dopolnjevati.
Med duhovitejšimi rešitvami, ki so jih letos pokazali proizvajalci, je svetilo podjetja Flos.
Pod imenom Bibliotheque nationale se skriva stoječa luč, ki jo je oblikoval Philippe Starck v sodelovanju z Eugenijem Quitlletom. Starck je namignil, naj si predstavljamo pravljično knjižno polico, s katere knjige odplešejo valček proti luči. Pravzaprav gre za stoječo luč, katere sestavni del so poličke za knjige in druge sodobne naprave ter USB-izhod za polnjenje i-pada ali mobilnega telefona. Ima vse, kar potrebujemo za vsakodnevna opravila, kot so telefoniranje, branje časopisov in knjig ter brskanje po spletu.
Oblazinjeno pohištvo
Na splošno lahko rečemo, da so kavči že nekaj let modularni, izredno fleksibilni in se jih da preprosto sestavljati glede na prostor, potrebe, življenjski slog. Niso postavljeni na točno določenem mestu, ampak jih lahko po želji premikamo in zlagamo nove konfiguracije. To sledi tudi trendu, ki zapoveduje manjšanje oblazinjenega pohištva, da bi bilo primerno za manjša stanovanja in mlade uporabnike. Marsikatera zofa je tako raztegljiva, v sebi skriva izvlečne poličke, hitro se lahko spremeni v posteljo za dva in podobno. A ne glede na velikost in možnost sestavljanja ter prestavljanja ostaja funkcija enaka, to je omogočanje udobnega počitka.
Letos imajo pri oblazinjenem pohištvu pomembno vlogo tudi barve. Na mednarodnih sejmih oblikovalci niso varčevali z njimi. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so vsako leto v ospredju bele, sive, črne in temno rjave zofe, so tokrat največ pozornosti vzbujale zelene, rumene, rdeče, modre, oranžne, vijoličaste, večbarvne. Če nič drugega, so si oblikovalci zamislili blazine v katerem od živahnih odtenkov. Tudi kombinacija dveh barv ni več tako redka, zlasti pri modularnih zofah, ki se jih da postavljati v različne sedežne kompozicije. Tako imamo na eni strani živahno obarvane, ponavadi tudi drznejših oblik, na drugi pa veliko bolj umirjene tako po barvi kot obliki.
Že nekaj časa ena od smernic narekuje oblazinjeno pohištvo nevtralnih barv s čim manj vzorci, s čimer bi se izognili težavam pri kombiniranju s preostalim pohištvom. Vzorci so pogosteje na izdelkih, ki popestrijo dom, kot so dekorativne blazine, zavese, in jih je laže zamenjati, ko se jih naveličamo. A nekateri oblikovalci in z njimi proizvajalci si upajo več. Pri Morosu so predstavili zofo Button Down nizozemskega oblikovalca Edwarda Van Vlieta. Ta pritegne zaradi cvetlično-sončnega vzorca. Za dodatek ali detajl, ki pove več, so našiti gumbi. Zofa je predvsem dekorativna, čeprav lahko dobro opravlja tudi svojo osnovno funkcijo. Prav tako ustreza zahtevam po premikanju in spreminjanju, saj jo lahko sestavlja več pomičnih delov.
Če zofa Button Down preseneti z lepim vzorcem, pa prosojna različica zofe Chester, ki so jo pokazali pri podjetju Poltrona Frau, z vpogledom v njeno drobovje. Posebej za milanski pohištveni sejem so zofo in naslanjač iz leta 1912 preoblekli v transparentno plastiko, ki omogoča vpogled v notranjost – srce zofe, tako da se natančno vidijo kovinske vzmeti in ogrodje. »Med umetnostjo in oblikovanjem, med preteklostjo in prihodnostjo,« so zapisali o svojem projektu oziroma znameniti zofi, ki bo prihodnje leto praznovala stoti rojstni dan.
Knjižni regali
V času sodobnih tehnologij se pogosto sprašujemo, koliko knjig sploh še imajo doma ljudje. In ali se še odločijo za knjižne regale v dnevnem prostoru. Odgovor je pritrdilen, le da so ti drugačni, v sodobnejši preobleki. To pogosto pomeni, da so čistih, ostrih linij ali pa kombinacija kubusov (omaric z vrati čez vso površino) in polic. Mnoge police, namenjene knjigam in dekorativnim predmetom, so domiselne in inovativne in kot take opravljajo tudi dekorativno vlogo. Izpod rok oblikovalcev je prišlo že skoraj vse, od polic v obliki drevesa, spiral, krogov, krivulj do različnih sestavljank, ki so prepuščene domišljiji uporabnika. Takšnih inventivnih rešitev je zelo veliko. Tudi na pohištvenih sejmih jih je veliko na ogled, včasih se zdi, da podjetja oziroma oblikovalci kar tekmujejo v izvirnosti postavitve knjig.
Ikona med letošnjimi knjižnimi policami je Veliero, ki so jo oživili pri podjetju Cassina. Knjižni regal Veliero je leta 1940 oblikoval italijanski arhitekt Franco Albini za svoj dom v Milanu. Ko se je leto pozneje pojavil na naslovnici revije Domus, je postal ikona italijanskega oblikovanja. Pri podjetju Cassina so vrsto let proučevali in izpopolnjevali tehnologijo, da bi omenjeni regal oživili. Ime Veliero v prevodu pomeni jadrnica in v resnici regal spominja na narobe obrnjeno jadro in jeklenice, ki se uporabljajo pri jadrnicah. Zaradi steklenih polic se zdi, kakor da knjige lebdijo v zraku.
Poleg izvirnih različic manjših knjižnih polic so zlasti večji regali ali sklopi polic letos v novi podobi. Police za knjige in druge predmete so postavljene asimetrično in pri nekaterih proizvajalcih tudi različno obarvane, od živo rdeče, rumene, modre do vijoličaste in zelene. Knjižna omara je lahko v celoti ali delno zaprta z drsnimi vrati. Podobno kot drugo pohištvo je vse več knjižnih polic in regalov izdelanih iz umetnih materialov, za kontrast in poseben pečat pa jim dodajo del v naravnem lesu. Na splošno pa so zasnovani lahkotno in večnamensko ter omogočajo raznolike postavitve in kombinacije.