Kuhinje in jedilnice: Domačnost lesa

11. 9. 2015 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: arhiv proizvajalcev

kuhinje, masivni les, jedilnice, les

Vloga kuhinje ostaja podobna: središče družinskega dogajanja, ki ni omejeno le na pripravo hrane in prehranjevanje, ampak gre za druženje ob hrani in nasploh skupno preživljanje časa, kadar smo doma. Da bo zadostila tej vlogi, je treba najprej poskrbeti za prostorske in funkcionalne elemente. Razpored dela v kuhinji, tako imenovani trikotnik, ostaja enak, spreminja se v glavnem videz kuhinjskega pohištva. Med opaznejšimi spremembami v zadnjih sezonah je večja uporaba masivnega lesa.

»Masivni les se je v kuhinjah vsaj deloma vedno uporabljal, šlo je za specifično ponudbo. Zdaj je ta trend močnejši in po mojem mnenju ni le modna muha, temveč dolgoročna usmeritev,« pravi oblikovalec Julijan Krapež, ki je v svoji dolgi in obsežni karieri izdelal tudi kuhinjo v celoti iz lesa. To je kuhinja Smreka in terrazzo, ki so jo lani na sejmu pohištva Ambient Ljubljana kar vse strokovne komisije, ki so ocenjevale razstavljene izdelke, prepoznale kot najboljšo. Z njo je sledil aktualni smernici, to je vračanje avtohtonih, naravnih materialov, v tem primeru smreke in teraca. Prva izhaja iz savinjskih gozdov, torej je domač in cenovno dostopen material. Masivni les smreke v naravni podobi z vsemi grčami so obdelali s posebnim premazom, da ne vpija tekočin in se lahko čisti, prav tako je protivpojno obdelan teraco. »Masivni les se pri pohištvu znova uveljavlja zaradi težnje po uporabi naravnih materialov in kot odgovor na poplavo vedno bolj prepričljivih imitacij. Uporaba masivnega lesa je tesno povezana z zdravim življenjskim slogom, sonaravnostjo in tradicijo. Masivni les daje pohištvu noto brezčasnosti, topline in domačnosti,« še pojasnjuje oblikovalec.

Na delovnih pultih in ličnicah

Masivni les se največ uporablja za ličnice, delovne pulte in posamezne dele, ki popestrijo sicer poenoten monoton material. Obstajajo tudi primeri celotne kuhinje iz masivnega lesa, kot je prej omenjena, a stranke se po Krapeževih besedah danes redkeje odločijo za masivo v celoti, se pa trend povečuje. Vedno več je naročnikov, ki jim je všeč naravni material. Ovira je, kot ugotavlja sogovornik, zlasti cena.

Masivno pohištvo zahteva poseben postopek obdelave in dodelave v primerjavi s »konfekcijskim«, pojasnjuje arhitektka in oblikovalka kuhinj Julija Marolt. »V resnici gre bolj za detajle in posamezne kose. Seveda je odvisno od uporabnika, koliko lesa si želi v svojem prostoru. Običajno se masivni les pojavi že v talni oblogi – parketu, ponekod se parket polaga tudi na stene, če je leseno še pohištvo, je lahko vsega preveč.« Tudi po njenih izkušnjah se v kuhinjah masivni les pojavlja zlasti na priklopnih mizah in pultih. »Ponekod so iz njega tudi posamezne ličnice. Sama sem sicer mnenja, da je za delovno površino manj primeren, saj zahteva več vzdrževanja in skrbi za higieno. Prav tako je teže dobro zagotoviti ustrezne detajle na stiku med stensko oblogo in pultom,« še pove Maroltova.

Avtohtone lesne vrste

Ob tem se zastavlja vprašanje, katere vrste lesa so priporočljive in primerne za uporabo v kuhinjah. »Priporočljive so tiste, ki imajo minimalno raztezanje, so statične in se manj krivijo,« odgovarja Julijan Krapež. Največ se zato uporabljajo hrast in oreh ter med iglavci macesen. »Rad delam z domačimi vrstami, ki so cenovno ugodnejše in se redkeje pojav­ljajo v kuhinjah, kot sta na primer smreka in macesen. Izziv mi je v ospredje postaviti vrste, ki so danes pozabljene in zapostavljene, na primer brest, robinijo, kostanj, brezo,« pravi sogovornik.

Najlepša izbira je po besedah Maroltove med avtohtonimi lesnimi vrstami, ki rastejo v Sloveniji: »Trenutno sta trendovska hrast in evropski oreh, ne smemo pa pozabiti niti na bukev z njenim čudovitim medenim odtenkom, ki je za mnoge še vedno prijeten za bivanje. Verjetno se vsi spomnimo množičnosti bukve pred leti in verjamem, da se bo nekoč ta trend vrnil. Pri izboru lesa se zato osredotočim zlasti na naročnika in njegove želje, ne pa toliko na modni trend, ki je hitro minljiv in se spreminja.« Ob tem sogovornica poudarja, da mora biti les ustrezno zaščiten in obdelan, drugače bo vpil tekočine in vlago, kar pa v kuhinji zlasti iz higienskih razlogov ni dobrodošlo. Kot še pravi, namesto lesenega kuhinjskega pulta raje predlaga naročnikom naravni kamen, ki je prav tako brezčasen kot slovenski avtohtoni les, je pa vzdrževanje veliko preprostejše.

»Minimalizem, ki ga mnogi razumejo kot ravne linije in visoki sijaj, je lahko v mnogih primerih prehladen in celo neuporaben za bivanje. Zgodilo se je že, da je naročnik želel nekakšen minimalizem, potem pa čez čas ugotovil, da mu v resnici za bivanje in družinsko življenje tak slog ne ustreza. Mnogo ljudi si želi toplo bivalno okolje s čim več naravnimi materiali, med katere sodi tudi masivni les. Zato se odločijo za parket z grčami, masivno jedilno pohištvo, masivne sedežne klopi,« odgovarja Maroltova na vprašanje, od kod izvira trend masivnega lesa v kuhinji. Les sicer ni edini topel material, ki ga vnaša v slovenske domove v zadnjem času, naročniki si vse pogosteje želijo tudi tekstilnih zavese, ki izpodrivajo tehnične zavese, in sedežne garniture iz blaga namesto usnjenih.

Stoli in jedilne mize

Jedilne mize in stoli so sicer povezani s kuhinjami, a jih proizvajalci običajno predstavljajo ločeno, ne v kuhinjskem ambientu. Prav miza in stol sta večni izziv za oblikovalce, saj bi težko našli bolj ali manj znanega ustvarjalca, ki recimo ni nikoli zasnoval stola. Tudi pri tej opremi se uporablja masivni les, a to ni pojav zadnjih let, ampak je vse skozi prisoten. Med jedilnimi mizami, ki so jih predstavili na letošnjih sejmih, so prevladovale takšne z neobičajnimi, izvirnimi nogami. Izvirnosti pa ni manjkalo niti pri novih stolih. Leseni, plastični, kombinirani, oblazinjeni, pastelni, naravni ... Če pri mizah prevladujeta bela in naravna barva lesa, pa so stoli v vseh mogočih odtenkih in kombinacijah. Največ oblikovalcev se je letos odločilo za pastelne barve.

Iz kakšnega materiala bo miza, za katero bomo obedovali v domači jedilnici, je odvisno od zasnove prostora, izbora materialov, želja. Na primer, masivno jedilno mizo lahko kombiniramo z lahkotnejšimi stoli iz kovine ali umetnih mas. Ob stekleno se podajo leseni stoli. Po priljubljenosti so še vedno na prvem mestu oblazinjeni stoli, klasični leseni so bolj značilni za počitniška stanovanja in podeželske hiše, kjer je tudi drugo pohištvo bolj klasično in rustikalno. V zadnjem času so priljubljene tudi bolj alternativne rešitve, recimo kombinacija različnih obnovljenih starih stolov in sodobne mize ali obratno. Če teh nimate, nekateri proizvajalci ponujajo nove različice, obdelane s posebnimi postopki staranja, ki da lesu videz rabljenega. Tudi tako lahko naredimo jedilnico toplejšo in ji damo osebni pečat.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE