14. 1. 2013 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Ba. Pa., Delo
Ogrevanje: S peleti udobno in poceni
14. 1. 2013 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Ba. Pa., Delo
Ogrevanje na lesno biomaso je eden najbolj varčnih načinov ogrevanja. Najcenejši so sekanci, a je naložba vanje višja, sledijo drva, nič kaj veliko ne zaostajajo peleti, s katerimi se grejemo za polovico ceneje kot s kurilnim oljem, na primer.
Če želimo izračunati, koliko nas bo stalo ogrevanje s tem ali onim energentom, nam zgolj primerjava prodajnih cen energentov ne bo povedala veliko. Boljšo predstavo si ustvarimo, ko jih postavimo na isto osnovo. Iz litra kurilnega olja, na primer, pridobimo približno 10 kilovatnih ur (kWh) energije, iz kubičnega metra zemeljskega plina okrog 9,5, iz litra utekočinjenega plina 7,2, iz kilograma peletov pa od približno 5 kWh toplotne energije (kar je primerljivo s pol litra kurilnega olja). Šele ko to tako imenovano končno energijo pretvorimo v koristno, ki upošteva še izkoristke kotlov, dobimo ustrezno primerjavo.
Primerjava cen, ki so jih izračunali v energetski svetovalni pisarni Ensvet v Postojni (gre za povprečje cen med različnimi ponudniki posameznih energentov in veljajo za lanski september), izračun pa upošteva kotle z najmanj 90-odstotnim izkoristkom, pokaže, da nas najmanj stane kilovatna ura koristne energije, pridobljene iz nasutega metra sekancev (0,0236 evra), pridobljena iz bukovih polen nas bo stala 0,0254 evra, iz kilograma peletov 0,0484 evra, precej dražja je kilovatna ura koristne energije iz kubičnega metra zemeljskega plina (0,1048 evra) ali litra kurilnega olja (0,1196 evra), še več je treba odšteti za kilovatno uro koristne energije, pridobljene iz elektrike (0,1367 evra) in utekočinjenega naftnega plina (0,1415 evra).
Tudi v urbanem okolju
Ogrevanje s peleti je mogoče tudi v urbanem okolju, zato se je njihova uporaba v zadnjih letih precej razširila. Tam, kjer so jeseni star kotel na kurilno olje zamenjali s peletnim, se letošnjo zimo grejejo občutno ceneje – energetski svetovalec Franc Kalan je v članku za našo prilogo jeseni izračunal, da je ogrevanje cenejše za 61 odstotkov. Tudi če primerjamo ogrevanje s sodobnim kotlom na kurilno olje s 85-odstotnim izkoristkom in ogrevanje s peleti, hitro ugotovimo, da bomo imeli v drugem primeru za polovico manjše stroške.
Med prednostmi ogrevanja s peleti velja omeniti samodejno obratovanje brez prekinitev, majhne stroške ogrevanja, odlično zgorevanje in regulacijo, majhne izpuste in zato manjše obremenjevanje okolja, nizko ceno peletov, preprosto dostavo energenta bodisi s cisterno bodisi v priročnih 15-, 20- ali večkilogramskih pakiranjih ... Če nameravamo ogrevati celo hišo, izberemo tedenski zalogovnik, kaminske peči in kamini na pelete pa imajo vgrajene tudi dnevne zalogovnike. Sistem ogrevanja na pelete je primeren tudi za manjše moči kotlov, za nakup katerih lahko pridobimo tudi nepovratna sredstva Eko sklada.
Iz ostankov katerega koli lesa
V različnih panogah lesnopredelovalne industrije ostane veliko žagovine, skoblancev in drugih majhnih in večjih kosov suhega lesa. Za izdelavo peletov so primerni ostanki katerega koli lesa, razmerje med trdim lesom (trdi listavci) in mehkim (mehki listavci, iglavci) pa naj bi bilo vsaj 40 : 60. Peleti iz čistega lesa iglavcev so praviloma svetlejše barve, nekoliko temnejši so iz lesa listavcev, na barvo pa vpliva tudi toplotna obdelava.
Peleti so narejeni iz čiste suhe žagovine, v njih ni nobenih dodatkov ali drugih veziv, zato je količina pepela, ki nastaja pri zgorevanju, minimalna, uporabljamo pa jih lahko tako v velikih pečeh na pelete kot v kaminskih pečeh in kaminih. Za kamine so najbolj primerna izbira kakovostnejši peleti, s čim manjšim deležem lubja, pri zgorevanju katerih nastaja tudi manj pepela. Za večje sisteme, torej za centralno ogrevanje, pa so primerni tudi peleti, v katerih je poleg čiste žagovine dodano lubje.
Medtem ko za sekance in polena potrebujemo velik prostor za skladiščenje, je za pelete lahko precej manjši. Za povprečno energijsko varčno hišo denimo zadostuje že manj kot deset kubičnih metrov velik zalogovnik, saj porabimo za ogrevanje približno 5000 kilogramov peletov na leto. Za sobne peči in kamine pa so tako ali tako na voljo v manjših pakiranjih.
Občutljivi na vlago
Pomanjkljivost peletov je, da so občutljivi na vlago, zato moramo zagotoviti suh prostor za njihovo skladiščenje, pri preskrbi z njimi pa smo odvisni od dobaviteljev, saj jih sami ne moremo pripravljati. Cene so sicer zelo podobne, precej pa niha njihova kakovost. Vsebnost vlage v peletih naj bi bila od osem- do desetodstotna, na trgu so tudi peleti z 12-odstotno vsebnostjo vlage. Njihovo kakovost sicer potrjujejo certifikati na embalaži in druge oznake, iz katerih lahko razberemo, od kod izvirajo, kolikšna je vsebnost vlage, kolikšna je njihova kurilna vrednost in podobno. Na embalaži so običajno navedeni predvsem certifikati, ki ustrezajo nemškim (DIN) in avstrijskim (ONORM) standardom, vse bolj pa se uveljavlja tudi skupni evropski certifikat EnPlus, ki temelji na evropskem standardu za pelete (EN 14961-2). Pri zgorevanju nekakovostnih peletov nastaja žlindra in več pepela, kar vpliva na delovanje kotla oziroma kamina, saj se prah nabira v zalogovniku in poslabšuje zgorevanje.
Energijska vrednost peletov je odvisna od vrste lesa, vsebnosti vlage, postopka izdelave in različnih dodatkov, ki jih lahko proizvajalci primešajo med proizvodnjo, pa tudi od stopnje stisnjenosti peletov. Bolj stisnjen ko je pelet, večja je njegova energijska vrednost. Na splošno velja, da dve toni peletov ustrezata tisoč litrom kurilnega olja, vendar je treba poudariti, da je to povprečna vrednost.
Pri nakupu peletov torej ne pozabimo preveriti njihove kakovosti, ki jo potrjujejo bodisi certifikati bodisi jasne oznake na deklaraciji, iz katerih je razvidno, po katerem standardu je bila preverjena njihova kakovost. Marsikaj pa nam razkrije tudi pogled v vrečo – če je v njej veliko prahu in drugih manjših delcev, lahko upravičeno dvomimo o kakovosti vsebine. Peleti naj ne bi bili ne prekratki in ne predolgi, povprečna dolžina naj bi bila od 2,5 do tri centimetre, na površini pa naj bo čim manj vzdolžnih in prečnih razpok.
Preverimo lahko tudi gostoto peletov oziroma ugotovimo, ali je bila žagovina stisnjena pod ustreznim tlakom; pelet se mora v kozarcu vode takoj potopiti na dno. Ko razpade, mora biti na dnu čim manj težkih delcev. Če nam pelete dostavijo v cisterni, lahko njihovo gostoto pred raztovorom preverimo še na en način, s tehtanjem. Liter peletov naj bi tehtal od 0,6 do 0,7 kilograma. Če tehtajo manj, so najverjetneje premehki in lahko drobljivi.
----
Peleti so drobno lesno gorivo iz zdrobljenih, zmletih lesnih ostankov, ki jih v posebnem proizvodnem procesu pod visokim tlakom in brez kemičnih sintetičnih vezivnih materialov stisnejo v standardizirano obliko. Mehansko trdnost jim lahko izboljšajo z dodatkom krompirjevega ali koruznega škroba. Izdelujejo jih predvsem iz lesnega prahu, žaganja, oblancev in ostružkov, lahko tudi iz slame, koruznice, trstičja in komunalnih odpadkov, denimo iz papirja in tekstila. Njihova kurilna vrednost je približno 5 kWh na kilogram, kar je primerljivo s pol litra kurilnega olja. Za manjše uporabnike so navadno na voljo v 15-kilogramskih vrečah, ena stane približno tri evre in pol. Cena tone peletov je odvisna od vrste lesa, iz katerih so izdelani – v povprečju je treba zanjo odšteti nekaj več kot 200 evrov.