Največ pripomb na trditve proizvajalcev, da s čiščenjem kurišča ni veliko dela, imajo tisti, ki so na obstoječi kotel, bodisi oljni bodisi na polena, namestili gorilnik na pelete, ker se jim je zdelo negospodarno zamenjati nekaj let staro peč z razmeroma dobrimi izkoristki. Po besedah Tadeja Lesjaka, ki se je za ta korak odločil pred dvema letoma, mu je namreč ponudnik, pri katerem je kupil gorilnik, njegovi mojstri pa so kotel na polena nato ustrezno predelali, hote ali nehote pozabil omeniti nekaj manjših, a ne nepomembnih pomanjkljivosti takšne predelave: »Že prvo zimo, po dobrem mesecu delovanja, je kotel prenehal delovati, ker so monterji vgradili prešibko varovalko. Napako so odpravili v okviru garancijskih popravil, na to nimam pripomb. Ni pa mi všeč, da so pred nadgrad­njo kotla z gorilnikom tako vneto zatrjevali, da s čiščenjem ne bo veliko dela, da bo treba glede na velikost zalogovnika kurišče s pepelom čistiti le enkrat na deset dni.«

Čeprav je kuril kakovostne pelete, kakršne mu je priporočil ponudnik predelave, temu pa so bili prilagojeni tudi vsi parametri delovanja gorilnika za čim bolj učinkovito zgorevanje in čim višje izkoristke, se po njegovih besedah kurišče razmeroma hitro napolni s pepelom, zato ga mora v dneh, ko je krepko pod ničlo, čistiti na štiri do pet dni. »In to kljub temu, da imam kompresor za izpih pepela v peč, ki se vklaplja vsakih 30 ur delovanja gorilnika. Pepel skupaj z oblogami, ki se naberejo v zgorevalni komori, ovira zgorevanje peletov, zato je potrebno pogostejše čiščenje gorilnika,« našteva sogovornik in doda, da ima sama peč pri loputi za podpih kurišča za polena majhno posodo za pepel, iz katere ta pogosto pada ven, tudi če ni napolnjena do vrha.

Vse o prednostih, le malo o pomanjkljivostih

Ne gre za to, da ne bi bil zadovoljen z ogrevanjem na lesno biomaso, poudarja, ne zdi pa se mu prav, da so mu predstavili vse prednosti predelave in le nekatere pomanjkljivosti. Preden se loti čiščenja gorilnika, mora izključiti peč, gorilnik pa mora biti ohlajen, kar pomeni, da je hiša brez ogrevanja najmanj eno uro (pri hiši, ki je pomanjkljivo toplotno izolirana, se to kar pozna). Upihovalne šobe v gorilniku je zelo težko očistiti, a če jih ne očisti oziroma ne posesa pepela iz šob, peč ne bo zakurila peletov. Poleg tega se pri čiščenju zaradi pepela včasih kadi iz peči, zato je kurilnica vedno prašna.

»To je le nekaj stvari, ki jih od proizvajalca oziroma ponudnika najverjetneje ne boste slišali. Vsaj meni jih takrat, ko sem se odločal za ta korak, niso povedali. So mi pa vse lepo razložili, ko sem sam opazil pomanjkljivosti in me je zanimalo, kako jih odpraviti. Zdi se mi, da po nepotrebnem prikrivajo. Vsaj zase lahko rečem, da bi se za predelavo odločil, tudi če bi mi takrat odkrito povedali, kaj me čaka,« zatrjuje Lesjak. Ne nazadnje ga je vse skupaj stalo precej manj, kot če bi kupil specialni kombinirani kotel na pelete in polena, stroški ogrevanja pa so se prepolovili: »Prej sem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode pokuril več kot tri tisoč litrov kurilnega olja na leto, zdaj dobrih pet ton peletov in nekaj drv iz domačega gozda.«

Samodejno čiščenje pri specialnih kotlih

Proizvajalci specialnih kotlov načeloma ne priporočajo predelave obstoječih kotlov z vgradnjo gorilnika na pelete, a dejstvo je, da se za ta korak odloči veliko ljudi, tudi zato, ker je naložba v specialni kotel na pelete ali polena oziroma v kombiniranega precej višja. V tem primeru in če se odločijo za nakup cenejše izvedbe kotla na pelete, morajo vzeti v zakup, da bodo morali pepel iz kurišča čistiti ročno, poudarjajo proizvajalci kotlov na lesno biomaso in dodajajo, da mora uporabnik poleg tega med kurilno sezono poskrbeti za redno čiščenje dimovodnih naprav. Prednost predelave pa je, da zadostuje manjši presek dimnih cevi, podobno kot pri kotlih na fosilna goriva, zato predelava dimovod­nih naprav pri prehodu z olja na pelete praviloma ni potrebna.

Bolj priporočljiva, čeprav dražja, je naložba v specialni kotel na pelete, polena ali sekance. Potem velja tudi druga trditev iz uvoda, namreč da je ogrevanje udobno in da s čiščenjem ni veliko dela. Vzdrževanje se nekoliko razlikuje le glede na tip kotla oziroma energenta, ki ga v njem kurimo. Za čiščenje pepela iz kurišča in izmenjevalnika v ločene posode za pepel pri kotlu na pelete samodejno poskrbi avtomatika – posodo s pepelom je treba izprazniti v povprečju enkrat na pol leta, seveda če kurimo kakovostne pelete, ki so jim prilagojeni vsi parametri delovanja kotla. Če kurimo sekance, je treba posodo s pepelom izprazniti na približno mesec dni, pri kotlu na polena pa v povprečju enkrat na teden.

Kakor pravijo v podjetju Gipo, imajo sodobni kotli na pelete vgrajeno napredno krmilno tehnologijo, ki nadzira številne parametre, pomembne za optimalno delovanje kotla, od podtlaka in temperature v kurišču do pretoka zraka, njegovo temperaturo, temperaturo dimnih plinov in podobno. Elektronika med drugim nadzira vlek dimnika, in če zazna, da je nepravilen, se kotel samodejno ustavi. Samodejno prepoznava tudi kakovost peletov in temu prilagaja parametre delovanja kotla, tako da izkoristek kljub večji porabi peletov slabe kakovosti ostaja vedno enak. Edina pomanjkljivost pametnega kotla je, da mora uporabnik ročno čistiti primarno in sekundarno komoro. V podjetju priznavajo, da to sicer okrni udobje, kakršnega je bil uporabnik vajen pri oljnem kotlu, a so to storili namerno, saj se zaradi tega močno zmanjša možnost okvar.

Da je ogrevanje s kotli na lesno biomaso nove generacije udobno in do uporabnika prijazno, pravijo tudi v podjetju KWB. Samodejno čiščenje gorilnika v novih kotlih na pelete, polena ali sekance zagotavljajo visokolegirani elementi rešetk in prigrajen čistilni glavnik, ki hkrati preprečujejo nabiranje oblog. Sistem samodejno zaznava velikost, kakovost in vrsto kuriva, temu pa prilagaja dovod zraka. V kombinaciji s prenovljeno regulacijo zgorevanja in idealno toplotno izmenjavo dosežejo kotli nove generacije 96-odstotni izkoristek.

Napredna tehnologija in avtomatika v sodobnih kotlih na lesno biomaso poskrbita za vse potrebno udobje, z regulacijo oziroma krmiljenjem in nadziranjem delovanja kotla. Dovajanje peletov in sekancev je samodejno, polena pa je treba še vedno nalagati ročno, vendar je zaradi dobrega zgorevanja zalogovnik treba napolniti le enkrat na dan. Če nameravamo preiti na ogrevanje s poleni, je priporočljivo izbrati kotel z velikim kuriščem in prigrajenim zalogovnikom toplote, saj ta, kot že rečeno, omogoča udobno nalaganje enkrat na dan. Nepogrešljiv je avtomatski vžig, ki omogoča, da se kotel, naložen s poleni, vključi kadarkoli. Pozneje mu lahko prigradimo še kotel na pelete, ki začne delovati samodejno, ko v prvem zmanjka polen.